picola1
|
Funkcionalna samohranilka, hahahha...Ta je najboljša, kar sem jih v tej temi prebrala...(s tem, da dodajam še to, da v bistvu ni samohranilka samo enemu otroku-če je v družini en otrok-ampak dvema...)No, pa dost heca... Pri nas je tako: skoraj vse (razen dojenja) dela tudi on. Včasih mu je treba kaj rečt posebej, večinoma ne. Po eni strani se mi smilite, ker pač morate delat tolk same (ker je resnično naporono), po drugi strani ste si pa čist same krive (ne mi zamert na moji direktnosti). Pa da ne boste misle, da govorim na pamet, imam mamo, ki je počela iate stvari (in jih še vedno, čeprav manj) in pa jst sem bila od začetka ista, še sedaj se kdaj pa kdaj zalotim pri tem. Dejstvo je, da so moški srugače vzgajani, tudi ta generacija, o kateri je tukaj govora. Če celo življenje gledaš mamo, ki dela vse od a do ž, oče pa hodi v službo...potem nekako ne moremo pričakovat, da bo kaj drugače v sekundarni družini (razen v redkih primerih, ko se moški sam vzame v roke). Ženske pa dejansko, tako kot moški, tudi ponavljamo vzorce naših (ponavadi) mam. Rešitev jst vidim v tem (in je sprobana na lastni koži), da pač mu daš otroka v roke in mu rečeš: nahrani ga, previj ga, pocrkljaj ga, nosi ga...Daj perilo prat, zlikaj, skuhaj, itd.itd.Ne znaš? Ti pokažem, pridi z mano. Pogovor o tem, da želiš, da bi sam videl stvari na začetku ne pomaga. Ker je preveč v svojih ustaljenih vzorcih. Najbolj pomembno od vsega pa je to, da se same vzdržite neznanske skušnjave, da bi vse to naredile same, ko vidite, da se sam ne spomne al pa ko vidite, da je bolj počasen al pa neroden. Vem, na začetku je to ful težko, ker si misliš pa mater spet ista pesem pa greš in nardiš sama...Ker se ti ne da pregovarjat pa zdi se ti kot da mu težiš in utrujaš in enostavno nočeš bit tečna. Pa še nekej sem ugotovila pri sebi...Jst sem celo življenje poslušala mamo, kako se je pritoževala, naredila ni pa nič, da bi bilo boljše (pritoževanje ne pomeni, da si nekaj naredu, treba je pustit npr. nogavice ležat magari en teden na tleh), zato sta za to kriva oba, tako oče kot ona. Je pa fajn in zelo pomaga moškim, če mu rečeš lepo (ne da ga prosiš, da ne bo pomote), brez nestrpnosti al pa obtoževanja, češ spet ti moram rečt... No, tolk na to temo... Punce, ne bit mame dvem otrokom...Ve ste se poročile z odraslimi moškimi, ki vam naj bi bili partnerji...Obnašajte se potem tako...(pedena se odspred in odzad samo otroke...pa še to samo do takrat, dokler ne zmorejo že kej tut sami) Upam, da nisem bila pregroba, moj namen ni bil kogarkoli užalit...povedala sem samo tisto, kar lahko iz svojih izkušenj....
|