IZVIRNO SPOROČILO: Detece

Prav žalostno se mi zdi razmišljanje nekaterih in sem zelo vesela, da ne sodim med ljudi, ki so tako materialistično usmerjeni in da s takšnimi ljudmi v življenju nimam opravka.

Me prav zanima kako bi nekateri, ki razmišljajo tako materialistično in niso pripravljeni ničesar deliti s svojimi najdražjimi, odgovorili na vprašanje ali so v življenju srečni. Ne verjamem, da je nekdo, ki se ukvarja samo s tem kaj je njegovo in kaj ne, kolko on zasluži in koliko paartner, sploh lahko srečen.

Me prav zanima kako bi nekateri, ki razmišljajo tako materialistično in niso pripravljeni ničesar deliti s svojimi najdražjimi, odgovorili na vprašanje ali so v življenju srečni. Ne verjamem, da je nekdo, ki se ukvarja samo s tem kaj je njegovo in kaj ne, kolko on zasluži in koliko paartner, sploh lahko srečen.

Od njega nikoli ne bom pricakovala, da bo dal polovico meni... Kr slabo mi je ratal ob tej misli.

detece, pol pa prosim povej kdo je tukaj materialist.: jaz, ki mi na kraj pameti ne pride, da bi prste stegovala po moževem dedovanem premoženju al nekdo, ki bi se ga rad polastil v imenu ljubezni.

zelo zelo mešaš ljubezen in lastništvo premoženja, ki npr. meni ne pripada, ker ga nisem pomagala ustvarit. vprašanje moje ljubezni do moža bi bilo takrat, če bi od njega zahtevala del dedovanega premoženja.

midva z možem ne uporabljava besed, moje- tvoje. vse je najino oz. naše, ker imava hčerko. vse kar imamo, uporabljamo in uživamo v tem vsi. o tem kolko je na koga pisano smo se pogovarjali pred vpisom v zemjiško knjigo in s tem je debata bila zaključena.

tvoje mišljenje je pa zelo otroško, pa brez zamere

Materialist je kvecjemu lahko tisti, ki pricakuje od partnerja, da bo pa zdej k sta skupi kr polovica pripadala njemu!!

IZVIRNO SPOROČILO: mika

IZVIRNO SPOROČILO: Detece

Prav žalostno se mi zdi razmišljanje nekaterih in sem zelo vesela, da ne sodim med ljudi, ki so tako materialistično usmerjeni in da s takšnimi ljudmi v življenju nimam opravka.

Me prav zanima kako bi nekateri, ki razmišljajo tako materialistično in niso pripravljeni ničesar deliti s svojimi najdražjimi, odgovorili na vprašanje ali so v življenju srečni. Ne verjamem, da je nekdo, ki se ukvarja samo s tem kaj je njegovo in kaj ne, kolko on zasluži in koliko paartner, sploh lahko srečen.

detece, pol pa prosim povej kdo je tukaj materialist.: jaz, ki mi na kraj pameti ne pride, da bi prste stegovala po moževem dedovanem premoženju al nekdo, ki bi se ga rad polastil v imenu ljubezni.

zelo zelo mešaš ljubezen in lastništvo premoženja, ki npr. meni ne pripada, ker ga nisem pomagala ustvarit. vprašanje moje ljubezni do moža bi bilo takrat, če bi od njega zahtevala del dedovanega premoženja.

midva z možem ne uporabljava besed, moje- tvoje. vse je najino oz. naše, ker imava hčerko. vse kar imamo, uporabljamo in uživamo v tem vsi. o tem kolko je na koga pisano smo se pogovarjali pred vpisom v zemjiško knjigo in s tem je debata bila zaključena.

vendar postavite se v položaj tistega, ki pred zakonom ni imel nič in je nato živel s partnerjem dolga leta, hodil v službo, delal doma, vlagal v skupno življenje,...itd. Seveda, da ti tudi ta v tem primeru ne zasluži, da ostane npr. brez strehe nad glavo.

IZVIRNO SPOROČILO: karin24

O moj bog kam je ta tema prišla.

A detece in vse ljubeče, nematerialistične punce ločite materialno stanje ki je ustvarjeno v vezi in materialno stanje k je obstajalo že pred njo in si ga prinesel v vezo
Ker kar ustvariš skupaj, v času veze, pa nima veze če je vsak točno 50:50 prispeval je skupno, kar sem pa jaz prinesla v vezo, kar sem podedovala, kar je moj oče prigaral v 40letih trdega dela....tisto je pa moje. Je oče zapustil meni....ne mojim dedcem.
Še hvala bogu da mam dedca k mu je to logično in mu na konc pameti ne pade da bi del tega zahteval.
In ja detece, tud taki materialisti smo srečni.

IZVIRNO SPOROČILO: karin24

vendar postavite se v položaj tistega, ki pred zakonom ni imel nič in je nato živel s partnerjem dolga leta, hodil v službo, delal doma, vlagal v skupno življenje,...itd. Seveda, da ti tudi ta v tem primeru ne zasluži, da ostane npr. brez strehe nad glavo.

Ja najlepše je pa pridt na poslano, pa pol k greš še kej odnest

Res, prou mašo bom šla plačat za mojga dns.
K kle gor take berem vidim kakšno zlato mam doma.

v tem primeru o katerem govorimo (Naja31) bi se mi zdelo pošteno, da naj tudi partner dobi možnost (v kolikor mu je to v interesu), da postane lastnik stanovanja, s tem da vzame kredit in s tem tudi sam prispeva.

IZVIRNO SPOROČILO: Detece

Jaz pa na to gledam malo drugače, seveda tudi zato ker sem v kontra situaciji.

Sem zaposlena, dobivam povprečno plačo. Živim pri mojem, ker je imel stanovanjski problem rešen z dediščino. In tako seveda nič ni mojega. Torej če se midva recimo če z nekaj časa skregama lahko jaz poberem samo kak kovček ali dva in grem pod most. In to kljub temu da sem leta in leta delala in zapravila plačo za naju oz. skupne potrebe.
In če bi imela partnerja, ki nebi imel nič več pod palcem kot jaz bi si skupaj kupila kakšno malo stanovanje, vzela kredit....in jaz bi si v teh letih nekaj ustvarila in imela nekaj svojega...ampak ker moj ima že nekaj od prej seveda temu ni tako....iz ekonomskega vidika bi se temu reklo oportunitetni stroški...

Čeprav ne me narobe razumet nočem jaz od nobenega nič kar ni moje....ampoak če jaz recimo delam 10, 20 let in gre moja plača za položnice, hrano, dopust, obleko....na koncu pa mi nekdo reče da ni nič mojega ker je on dobu to podedovano...

je delikatna ta zadeva.....

IZVIRNO SPOROČILO: AnjaPH

v tem primeru o katerem govorimo (Naja31) bi se mi zdelo pošteno, da naj tudi partner dobi možnost (v kolikor mu je to v interesu), da postane lastnik stanovanja, s tem da vzame kredit in s tem tudi sam prispeva.

Ja ljubi bog! In se zakreditira do penzije ter preplačuje obresti brez potrebe??
To je pa z ekonomskega vidika idealka, seveda!

Razum na višku. Veš da pri vsej zdravi pameti tudi ti sama nebi naredila tega partnerju. Morda bo pa on plačal vikend in bo napisan nanj. Hipotetično. Kaj pa veš, kaj je v ozadju in kako se bodo stvari odvile.

Naja ti kar imej stanovanje napisano nase. Če se mož strinja oz. se ne počuti manj moškega, potem nimaš kaj komplicirati.

IZVIRNO SPOROČILO: Naja31

Sitaucija je taka:

trenutno smo trije v stanovanju, ki je moja last, in sva ga z bratom podedovala od mame, s tem da sem jaz bratu izplačala polovico in je stanovanje samo moje že nekaj let. No, jeseni sva se z možem odločila, da gremo v večje stanovanje, saj smo zdaj trije na 30 m2, čez dva meseca pa dobimo še enega  in rabimo več prostora.
Stanovanje sva prodala, našli smo novo, večje, dali aro. Za to večje stanovanje bom spet prispevala samo jaz, ker pač trenutno imam tako vsoto denarja. Tudi iskala sva stanovanje v takšni vrednosti, ki si ga lahko privoščiva brez kreditov in posojil, ker sva se odločila, da ne jemljeva kreditov, če ni nujno.  
Meni se zdi logično, da bo novo stanovanje napisano izključno name, saj bom za njega dala mojo dediščino, s katero mož nima nič. Dokler sva skupaj, je itak vse najino, če pa bova šla kdaj narazen, pa jaz hočem, da je moja dediščina, ki sem jo jaz prinesla v zakon, zavarovana. Če bi mož lahko kaj prispeval, bi potem imel sorazmerni delež v stanovanju, ampak ker pač trenutno, brez bolj ornk kredita, ne more, dam jaz ves denar. 
No, in je bil on včeraj kar presenečen nad tem, da bom samo jaz lastnica, ker on pa izhaja iz tega, da bo to najino. In da če se bova kdaj ločila, on vsekakor ne bo zahteval polovice. Jaz pa pravim, da je itak najino, samo da če midva kdaj ne bova skupaj, potem naj bo jasno, kaj je moje in kaj njegovo.

Kaj mislite vi?
Kako bi se ve odločile na mojem mestu? 

No, jaz mojega mnenja ne bom spreminjala , samo zanima me še vaše.

IZVIRNO SPOROČILO: Freycha

imaš v takem (meni osebno sicer bednem) razmišljanju dve možnosti: dajta uradno oceniti stanovanje, vzemi kredit in denar nakaži svojemu dragemu s tem, da postaneš polovični lastnik. Od takrat naprej tudi za vse zadeve dajeta pol/pol. To je še najbolj fer.

Ali pa kupi svoje stanovanje, magar ga dajej v najem, pa imaš še več denarja zase. AMPAK njemu dajej za najemnino, katero bo dajal na sklad in ko bo treba popraviti streho ali dati novo fasado, on krije iz tega. Mislim, to je edino fer, če se greš tak nizkoten način s svojim partnerjem, s katerim še ne gresta narazen in ga imaš menda rada.

Za vse, kar bosta pa kupovala (večjega), pa dajejta račune na oba, pa se bo vedelo, kako pride delitev v poštev.

Samo oprosti, jaz s tako žensko, kot si ti in tvoje razmišljanje sploh ne bi hotela živeti. Me je kar groza, koliko takih primerkov obstaja, da sedaj živi ležerno in finančno minimalno obremenjujoče, če gre pa kaj narobe, bi se pa rada še malo okoristila....

pa čeprav si na koncu napisala da ne delujeta na tak način o tem očitno razmišljaš. Meni to do sedaj še niti na misel ni prišlo in mi tudi nikoli ne bo...... Potem raje za svojega dragega reči, da na tak način ne deluje, ti pa bi očitno takoj, ko bi šlo kaj narobe... Pa on nima kaj za svojo rit skrbeti, je imel pač srečo in mu je bilo dano..... a potem bi mu ti rada pol vzela, al kako?

IZVIRNO SPOROČILO: Pikec0 RR

Dediščina, darila in vse kar izvira iz avtorskih del je posebna osebna lastnina in nikoli ampak res nikoli ne spada v ločitveno maso. V nobeni obliki.


Če ti vložiš v nakup nepremičnine XXX€ se to odšteje od vrednosti stanovanja (seveda primerno ocenjeno v %) in mora ob delitvi eden ali drugi izplačat partnerja.

Če ti kupiš stanovanje izključno iz svoje dediščine in seveda to lahko dokažeš partner ne bo nikoli imel deleža (razen če je kaj vlagal pozneje in se mu to pol šteje pri izplačilu) čeprav je vpisan kot solastnik, ker si sredstva prispala izključno ti. Če bi se hotel prikazovat kot solastnik bi morala bit podpisana darilna pogodba s katero mu ti podarjaš določen % ali kukrkoli se pač zmenita nepremičnine.

Vsaj tako je men odvetnica razložila, ko sva delila premoženje.

EDINO premoženje ki se ob razvezi deli je premoženje, ki je bilo ustvarjeno v trajanju zakonske zveze ali izvenzakonske skupnosti. Samo to in edino to.

Sicer ti bodo pa pravnice več vedele povedat o tem.