yellowcrystalstar
|
IZVIRNO SPOROČILO: kekec in mojca Dobrih 10 tednov pred porodom sem se spravila brat porodne zgodbe... PA MI JE ŽAL!!! Nekatere opisujejo takšne bolečine in takšne porode, da ti postane slabo. Če ne bi sama že enkrat rodila, bi me dajala totalna panika, ker bi si mislila, da je porod eno samo veliko klanje, no... Ne razumem, zakaj je potrebno opisovati vso tisto podrobnost, vse raztrganine, vse bolečine, vse zaplete, ki so možni, boleče okrevanje po porodu... Včasih imam občutek, da nekatere prav tekmujejo, katera bo napisala bolj strašno zgodbo, katera bo bolj živo opisala, svojo bolečino. Sprašujem se, če ne bi bilo dobro teh zgodb vsaj malo omilit? Marsikatera nosečnica - prvorodka zgodbe prebere, da bi dobila malo tolažbe in malo vpogleda v to, kar jo čaka. Jih je treba res popolnoma zastrašit z vso mogočo bolečino, ki obstaja??? Da bodo ja šle še bolj prestrašene v porodnišnico... si naredila isto napako kot jaz. sem si celo ogledovala video posnetke porodov in sem bila dva tedna pred porodom čisto prestrašena. ampak ti pa povem, da boš vidla, da ko boš rojevala, boš čisto vse preživela in tvoja edina misel bo, da bo le z dojenčkom vse ok. pa itak, da bolijo popadki in vse skupaj, ampak se da preživet, če ne mi verjemi, da ne bi toliko žensk imelo še drugega in več otroka. pa najbolj fajn je, da je med vsakim popadkom malo pavze in takrat prideš malo k sebi in potem spet jovo na novo. je pa res, da dokler ne doživiš, je to nekaj takega kar si zelo težko predstavljaš. samo brez panike!
|