kalbo
|
Kalbo ne zdej tle rožc sadit. Bodo spet ženske mislile, kok mam jest fajn deca, k vse nardi. Od začetka, ko sva začela skupej živet, sva pospravljala skupej, pa kuhal je, pa kruh pekel, pa....Glih obratno, kot pri nekaterih, ki so mogle može naučit, da se živi skupaj. Potem je prišla pa prva porodniška, pa sem bila jest skoz doma, pa sem večino stvari delala sama. Za ostale pa desetkrat rečt, dej a boš tole naredu, pa spomnt, pa poslušat kok spet težiš. Je že res, da sem bila skoz doma, ampak če ti mož vsaj voljo pokaže, pa se ti zdi ful dobr. Pol sem pa začela spet v službo hodit, pa so stvari bolj kot ne ostale isto. Zdej sem pa spet na porodniški, pa me prav zanima, kako bo, ko bo konec. Rožc nisem sadil, če si prebereš malo višje, pa še na parih temah sem to povedal, tko da ne vem, od kje ti to. Prišla je prva porodniška, vsa gospodinjska dela si prevzela sama, ker si mela slabo vest ker si doma, pa diploma, pa nevem kaj te je še matralo, pri perilu si me s polnim naročjem perila ustavila z besedami"bom jest, ker je treba še od tamalga dat." Pol sem se pa razvadil, priznam in vedno sem ti rekel, da sem ti hvaležen za to, kar delaš in tud kle gor sem to velikokrat napisal. Ko si pa začela spet v službo hodit, pa oba veva, kje sem bil vse poletje in jesen vse do zime. Najprej na enmu fušu, pol pa še na tadrugmu. Po enem večeru, ko sva mela debato o tem sva do tega tud prišla, če se še spomniš. In tistega dogovora takrat sem se držal. Ni vse tako črno, kot si ti zdajle prikazala, upam, če pa je, pol je pa nekaj resno narobe pri nas doma. L
|