Rozica25
|
Pozdravljeni! No evo, nisem misla, da me bo moj dragi kdaj do tega pripelo, da mi bo šel na živce, pa sem se tudi jaz znajdla tukile. Pri nas je takole: Imamo 3 mesece starega sinčka. Oči je v službi včasih cel dan, včasih 10 ur, kak pač je. Na začetku ko sva prišla iz porodnišnice domov, sem ko blesava skakala za vse. Skrbela za otroka, kuhala, prala, pospravljala no in pol mi je začelo počas zmanjkovat energije. Sedaj sem čist hin, zjutraj se včasih komaj iz pojstle potegnem. Pred dvema tednoma sem se pa odločila, da bo moja ena in edina skrb (kar bi že prej moralo bit tako) otrok. Najprej otrok in potem kuhanje in vse ostalo. No, tu pa je problem, da če jaz ne naredim noben drug ne naredi. Vsi pravijo kak za dojenje treba zdravo jest, bla, bla bla.Kje pa je čas! Posesano in pospravljeno nimamo že več tednov, posodo perem na tri dni,... no v glavnem, saj veste kako zgleda! Sama pa tud prav ne delam, da mu ne povem, da sama vsega ne zmorem. Saj me vse počaka in pol že nekak gre. No in pri vsem tem sem misla, da bo dragi v kakšno pomoč, ampak sem se pošteno zmotila. Posodo ne more prati, da ima pol sfukane roke in take brezvezne komentarje ven meče. Za malega večinoma jaz skrbim, podnevi in ponoč, in bi še lahko naštevala. Razen partnerja nimam nikogar, ki bi mi lahko vsaj malo priskočil na pomoč, potem pa me še on pusti na cedilu. Zaradi tega sem jezna na nanj in mi gre na živce, sploh ko je včasih pameten ko 100 . Ali res moški nič ne vidijo, da jim je treba povedat da treba neki naredit oz. pokazat s prstom, npr. posesaj prah.
|