Kate26
|
Jaz pa vam povem, da ga popolnoma razumem, sem tudi sama taka (zaenkrat). No, da me ne boste imele za popolnega freaka, naj vam razložim. Sama nisem bila nikoli za otroke - nekako nimam materinskega čuta, ker me je že jok dojenčkov spravil ob živce (če me katera ne razume, naj povem, da je meni zveni vreščeči jok otroka enako kot škripanje krede po tabli, le da s kredo nihče ne vleče tako dolgo po tabli, kot lahko otrok joče). Od nekdaj sem mirna oseba in si mira tudi želim. Nikoli nisem namreč hodila v disko ali kaj podobnega, ker mi je bilo prehrupno in pa tudi preveč zakajeno. Zato tudi na dopust rada hodim tja, kjer se res lahko spočijem - nekam kjer je mirno. In verjamem, da misli vaš partner podobno s tem, da hoče imet svoj lajf. Najverjetneje si želi it tudi na dopust včasih samo z vami, najverjetneje si želi kdaj pa kdaj malo oddiha že od prvega otroka, da bi šel kam sam z vami, npr. sam z vami na večerjo, v kino, v trgovino, kdaj s svojimi prijatelji na pijačo - in to brez otroka. Vsak si želi včasih malo odklopa od realnosti. Verjetno je otrok pri vas na prvem mestu in se partner počuti zapostavljenega, mogoče čuti, da se mu ne posvečate dovolj in se mu zdi še en otrok še ena nevarnost več - da ga boste čisto izklopile iz svojega življenja. Mogoče se premalo pogovarjata (o vaju, ne o otroku), sta premalokrat intimna, ne počneta več stvari skupaj, ki sta jih preden je prišel prvi otrok, pa vaš partner to pogreša. Si dovoljkrat vzameta čas samo za vaju - se npr. skupaj skopata ob nežni glasbi in svečkah, se kdaj masirata z olji, si privoščita kdaj romantično večerjo ob svečkah pri vaju doma, gresta še kdaj na večerni sprehod sama? Vprašajte se, če vaš partner mogoče noče še enega otroka, ker se mu že po prvem otroku premalo posvečate in ste premalokrat sami z njim. Verjamem, da imate rade otroka, ampak če želite, da boste srečne tako ve kot vaša družina, si morate znat vzet tudi čas samo zase in časa samo za vaju s partnerjem, ker boste drugače "pregorele". Joj, kako sem se razpisala. No to je le moje mnenje, vsaj jaz tako čutim in vem kaj bi meni manjkalo. Sicer še nimam otroka vendar vam iz lastnih izkušenj povem, da sva se z mojim že zelo kregala, potem pa sva začela prakticirat to, da ima vsak od naju pol urce na dan čisto zase, in od takrat sva oba bolj mirna, ni več čutiti napetosti v zraku in živčnosti, ki je za vsako malenkost vodila v prepir.
< Sporočilo je popravil Kate26 -- 10.1.2008 12:24:16 >
|