petea
|
Imam 7-mesečnika, ki je nekje do petega meseca brez težav prespal celo noč; vmes se je zbudil le toliko, da se je podojil, nakar je zaspal nazaj. Naenkrat pa se je začel zbujati sredi noči in jokati, kar je moj dragi genialno rešil s tem, da gresta takrat lulat - torej, moj dragi gre lulat, pa za minuto spremeni lego telesa in s tem omogoči svoji prebavi boljše delovanje (ponavadi se mu na tem nočnem sprehodu spahne ali pa spusti vetrove). In problem je bil za mesec dni in pol rešen, ko so se kljub temu znova začeli nočni joki in budnost. Zaradi prehoda na gosto hrano je imel več težav s prebavo, zato smo tekom dneva malo spremenili ritem hranjenja, premalo je pil, zato smo mu začeli dodajati več tekočine, zadnje noči se zbuja zaradi lakote, zato imam pri postelji vedno nekaj hrane pa še pred spanjem dobi bolj hranilen obrok. Prav tako pa ga skušamo zvečer čim bolj utruditi z igro, nato se pocartljamo in mirno spimo. Bistvo vsega: zdi se mi važno ugotoviti, zakaj se otrok zbuja, ugotoviti, zakaj več ne more spati (lakota, žeja, se je uspel že naspati, ga je strah, neudobno, prevroče, premrzlo, morda si ureja bioritem ... - tudi mi ne spimo vedno enako število ur, ne gremo spati vedno ob isti uri). Če odpraviš vzroke težav, se mi zdi to dosti bolje, kot po nekem vzorcu odpravljati posledice. Res si ne znam predstavljati, da bi svojega otroka poslušala uro in pol jokati. Me že nekaj minut čisto znervira. Se mi zdi boljši razmislek in pogovor s partnerjem o tem, zakaj je do tega prišlo, in to oviro odpraviti. Pri nas v glavnem spimo. Saj vem, lahko, da se stvari lahko spremenijo že čez nekaj tednov in bom takrat uporabila kak bolj drastičen ukrep, čeprav srčno upam, da ne. Ampak pustiti otroka jokati in jokati - to se mi pa res ne zdi dobro. Kam bomo pa prišli s tolikimi pevci , ko bodo vsi imeli tako odlična pljuča zaradi tega?
|