mika
|
Mal me bega k pravijo, da ko postanejo stvari toliko resne, da se začneš pogovarjat o tem, da se ljudje in odnosi spremenijo. Pri nama je tako, da dlje ko sva skupaj bolj se obožujeva in lepše nama je skupaj. verjamem, da te bega kar pravijo ...presliši in se osredotoči na to kako doživljata vidva vajino vezo. in tako kot je pri vama, je bilo tudi pri nama, nikoli se nisva mogla naveličat drug drugega, nikoli nama ni zmanjkalo tem za pogovor. sem tud jaz poslušala, da ko se enkrat med poliže, je pol ne vem kaj . najbolj pomembno je, da ohranita tak odnos, da se ne oddaljita. če nastopi kriza se morata znati opravič drug drugemu in z besedami povedati, kaj vaju tišči, ker misli brati ne zna nihče. pa še to...OHRNITA DOTIK, objem poljub...kar tako ali ob slovesu ali snidenju, pa bosta uspela. če pogledam najin zakon, (skupaj sva 10 let, od tega tri poročena) nama super uspeva, ker počneva to, kar sem ti napisala. seveda pride do kakšnega nesporazuma, ampak da ne pride do krize se je treba pogovorit. midva sva se zaročila aprila 2001 na morju, na plaži. pripravil je fotoaparat, da se bova slikala in me vpršal . ker je rak po horoskopu, mi je potem ulovil majhnega rakca in sem rekla.... tak zdaj te pa mam . rakca sem izpustila. men se recimo ne da pogovarjat o tem kaj bo...kdo je rekel, da bova za vedno skupaj, nič ni 100% itd.....ja, sej vem da ni nič 100%, zakaj bi pa moralo bit kaj narobe med nama , zakaj bi morala o tem govorit, če pa se imava lepo in nama uspeva ohranit zdrav odnos. o ja, sej bi ga kdaj tud zlasala , sam rešiva pravočasno
|