hanna1
|
POZDRAVLJENE 
Sem vas že zjutraj ob pol osmih brala in sem videla,da sem bila zvečer daleč od tega,da bi šla med zadnjimi konzervicami spat.In tud zdaj ne verjamem,da bom našla prave besede za stisko,ki jo sedaj preživljaš neli--toliko lepega so ti punce napisale,da mi še sedaj tečejo solzice--kaj čem,tud jaz sem bolj med občutljivimi.In ko tako vidim,da ima vsaka med vami tako ali drugačno grenko preizkušnjo v življenju,se vprašam ali moraš človek res čez toliko težkih preizkušenj,da postaneš boljši in razumnejši.Mati,žena in konckoncev tudi ljubica takih besed ne napiše,če tega tud sama ne doživi.In vedno znova najdete pravo besedo in vzpodbudo za vsako--jaz za sebe lahko rečem (pa ne vzet tega za pocukrano) ,da sem veliko,veliko boljši človek,mama in prijateljica svojemu dragemu,ker delim probleme z vami.So stvari,ki jih ne moreš povedati svojim najbljižnim,tako,kot tebe težijo in če ni nikogar,se stvari nabirajo.Tudi najina zveza je sedaj bolj kvalitetna in postala sva dobra prijatelja in zaveznika in to ste mi pomagale tudi ve,drage moje in sem vam zelo,zelo hvaležna in posredno tud moj dragi,ker nisem več tak zmaj in ker se zjokam pri vas,midva pol čist drugače razrešima probleme.Tako sem hvaležna,da sem odkrila tale RR,kajti neli,tvoja zgodba je skoraj do potankosti ista,kot je bila moja po Blaževem rojstvu--vse je šlo samo navzdol,le da sva midva pred drugimi to skrivala in se potem med štirimi stenami žrla psihično in včasih tudi verbalno,a najpogosteje sva molčala in gledala eden drugega,kot glavnega krivca za svoje probleme.Najtežje je,če nimaš koga,ki bi ti takrat dajal oporo ali pa ti znal prisluhnit--ko enkrat stvari poveš,vržeš iz sebe,izkričiš,vržeš kakšno stvar ob tla,pa čutiš tako olajšanje--jaz sploh nisem taka oseba,nikol nisem znala dvignit glasu,ampak samo enkrat sem to naredila in to z vso močjo svojih glasilk--takrat pa je moj dragi obstal pred mano,ko je bil tik pred tem ,da mi pripelje tak čof,da senajbrž ne bi pobrala in mislim,da je bila to prelomnica,ko mi je tudi prisluhnil.In neli,če je tvoja tašča karakter in zna presodit stvari,mislim,da ne boš naredila napake,če se ji boš zaupala in potožila--prosi jo za pomoč,mogoče bo tudi njej veliko to pomenilo,da ga imaš rada,saj si ji končno tudi izpolnila njeno željo,da je babica tako krasnim vnučkom in prepričana sem,da je vsaj malo ponosna na tebe kot mamico--ni lahko imet dva malčka v plenicah in takoj ko bo možnost,naj popazi na malčke in pojdita s tvojim dragim na eno sproščeno pijačo,ne omenjajta stvari,ki so bile težke in vaju sedaj bolijo,samo lepe stvari,vajina otročka,kaj vama je všeč na drugemu in zopet poiščita stvari,ki so vama bile všeč na ljubljeni osebi--znova,naj vaju ne zmotijo vsakodnevni problemi,samo vidva.Neli,poskusi,verjetno boš morala ti storit prvi korak,ampak slabše skoraj ne more biti,samo pridobiš lahko in najdi si zaveznika v tašči,prijateljicah,tudiRR-jevke se skromno javlamo in nazadnje si boš pridobila tudi moža.Veliko dela te še čaka,ker takistvari ne spremeniš čez noč,ampak splača se neli--za Nataško,Petra,TVOJEGA moža in TEBE- s tem ko delaš za sebe ,delaš tudi za druge in uspelo ti bo ....ko pa boš žalostna in razočarana,pa najprej potoži nam,smo vse dosegljive na ZS,katerim pač najbolj zaupaš in ti veš komu lahko rečeš,izkoristi to,ne drži v sebi-in potem se šele pogovori z svojim dragim. Ne daj se neli
_____________________________
ko si sam srečen,lahko osrečuješ tudi druge....
===========================================
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Tud men se je v življenju zgodilo veliko hudega. Kot sem že povedala svojo zgodbo, od bolezni mojga Matevža, do moža alkoholika. Ko sem ga najbolj potrebovala je vidu samo sebe. In v tisti godlji sem ostala sama. Še nekaj časa sem padala. Ko pa sem se jst odbila od tal, je šlo vse samo navzgor. 
Spoznala sem, da sta mi otroka najbolj pomembna in da se jima želim posvetit, brez ostalih problemov. Počasi sem se pobirala in pobrala. Spoznala Roka, ki je krasen partner in prijatelj mojih ta večih dveh.IN z našo sončico Lano je sreča popolna.
-to vidim na njihovih obrazih-pa mimogrede -Kaji frizura prav pristaja 
- res se vidi, da se je večina preživela že zelo težka obdobja v življenju. te pa ravno ti krizni trenutki na nek način ojačajo in te naredijo boljšega...bolj razumevajočega in odprtega za sočloveka. 
, ker je tud men dons en bed dej.
ti pošiljam, da bo vse v redu. 
-če sem prav razumela,kako zaj...... mamo ima,ker samo na RR visi
(malo za hec)Saj mata še čas.Te občudujem ,ker z dvema malima otročkoma ni lahko,oba te potrebujeta skoz.Zato pa kot so ti punce predlagale pojdita na lepo večerjo,malčka pustita pri tašči v varstvu vidva pa se posvetita drug drugemu na lep način.Pa najdita kompromis,mogoče če vsak pol popusti se bosta našla na sredini in lepo jadrala naprej. 
