Gina
|
Tvojemu bo slej ko prej moralo postati jasno, da je on z otrokom 26 dni na mesec, pravi oče pa zgolj 4 in to potegne marsikaj za sabo. Ne moreš biti z nekom na distanci, pa preživeti toliko časa skupaj. A veš, moj je tudi svoje čase, na začetku veze pravil, da ne smemo "zanemarjat" pravega očeta, da oče je en sam, da mora on otrokom nuditi prvo očetovsko ljubezen, potem pa šele očim....no, meni je takrat pisker iz glave odneslo (pa je še kar naprej to mislil nekaj časa, dokler ni imel dovolj izkušenj), predvsem pa je praksa pokazala, da če živiš z otroki, da jih itak vzameš za svoje, seveda pod pogojem, da ti mama to dopusti, da ni overprotective, pa da ti dovoli, da se njihova življenja prepletajo, da so prisiljeni en za drugega kaj narediti. Pri nas moj našemu fantu kar naprej razlaga kako se naredi to in ono, ga vleče s sabo vsepovsod, skupaj po moško debatirata, skupaj delata, ta hip ga npr. sprašuje zgodovino, bejbi razlaga druge reči, jo pelje vsepovsod, razvaža vse otroke,jih vzgaja, kupi vedno vsakemu nekaj, vselej se spomni tudi nanje, jih kliče po telefonu, jih vozi k zdravniku, ostaja z njimi doma, kadar so bolani - za vse otroke, moje in najine skupne, tudi predstavi se vedno tako, da reče da ima tri otroke, reče to so moji otroci.....Res pa je, da ga velika dva kličeta po imenu, kar je čisto ok. V končni fazi imata tudi biološkega očeta, ki ga imata tudi rada, čeprav je čisto drug po karakterju in vrednotah. Ampak to ni nič slabega, je čisto ok, imata ljubezen na dveh koncih. Čisto lepo je to.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
). 
