Gordana-3
|
Hojce so lahko nevarne! Piše: Breda Šušteršič, dr. med., razvojna pediatrinja Hojce ostajajo priljubljene navzlic porastu števila nesreč, ki se pripetijo otrokom v hojci in kljub opozorilom strokovnjakov, da hojca ne pripomore k hitrejšemu razvoju otrokovih gibalnih sposobnosti. Ameriška pediatrična in medicinska združenja pozivajo zdravnike, naj opozarjajo starše na možne posledice uporabe hojce, Kanada pa je postala prva in za zdaj edina država na svetu, ki je prepovedala prodajo, reklamiranje in uvoz hojc. Tudi zveza potrošnikov Slovenije je že pred časom izdala zloženko o varnosti otroške opreme, kjer so opisane nevarnosti in pomanjkljivosti hojce. Kaj je hojca? Otroške hojce uporabljamo že od sredine 17. stoletja. Naprava je običajno sestavljena iz trdnega ogrodja na koleščkih in sedeža iz blaga ali umetne mase z odprtinama za nogi. Pogosto je dodan varovalni pladenj z vgrajenimi igračami ali mehanizem za guganje, lahko ima dodatne blažilne in varovalne zavore. Namenjena je otrokom od 8. do 15. meseca starosti, ki že lahko sedijo v njej, a še ne zmorejo hoditi sami. Omogoča, da otrok doseže tla s stopali, se poganja s pomočjo nog ter prevozi tudi dolge razdalje. Uporaba narašča Zadnji dve desetletji uporaba hojce hitro narašča. Na ameriškem tržišču prodajo več kot 3.000.000 izdelkov na leto; vsaj občasno hojco uporablja več kot 55% staršev otrok, starih od 5 do 15 mesecev. Zakaj se starši odločajo za uporabo hojce? Starši pogosto navajajo, da je otrok v hojci miren in zadovoljen, zaposlen, gibalno aktiven, varen, v njej se uči hoditi, nekateri jo celo uporabljajo namesto stolčka za hranjenje. Lažen občutek varnosti Starši ali otrokovi varuhi velikokrat dobijo lažen občutek prevelike varnosti in otroka v hojci premalo nadzorujejo. Tako se kar 78% nezgod pripeti ob prisotnosti enega ali obeh staršev. Otrok se sam giblje po stanovanju in doseže stvari, s katerimi se lahko poškoduje. Doseže lahko veliko hitrost, celo do 1m/s, ki je ne more nadzorovati. Lahko naleti na oviro (prag, predmet na tleh, stopnice) in se prevrne ter si ob tem poškoduje glavo. Najpogostejše so prav poškodbe glave, zlomi, vreznine, udarnine, izbitja zob, poškodbe mehkega neba, krvavitve iz nosu, opekline in zastrupitve. Čeprav je večina poškodb blažjih, pa so prav zaradi pogostih padcev po stopnicah in udarcev v nezaščiteno glavo možne tudi težje posledice, celo smrt otroka. Hojca ne spodbuja razvoja! Mnogi starši so prepričani, da hojca spodbuja otrokov razvoj. Rezultati znanstvenih študij pa govore ravno nasprotno. Hojca ne vpliva na zgodnejši začetek samostojne hoje in otroku tudi ne pomaga pri učenju hoje, prav nasprotno, začasno lahko celo upočasni normalen gibalni in mentalni razvoj. Otrokov razvoj lahko postane neskladen, lahko se pojavijo kontrakture mišic in podobni znaki kot pri gibalnih razvojnih motnjah (na primer spastični diplegiji). Uporabo hojce odsvetujemo zlasti otrokom z znaki nevrološke oškodovanosti, na primer pri motnjah mišičnega tonusa, pa tudi pri nedonošenčkih. Hojca preprečuje, da bi otrok vadil in razvijal ravnotežne reakcije in se ob tem naučil loviti in prestrezati, kar je vse del normalnega razvoja in pomembno za pridobivanje čutno gibalnih izkušenj. Tako se malčki, ki uporabljajo hojco, celo kasneje kot vrstniki naučijo prevaliti, vsedati, plaziti, vstajati in hoditi. Pozor pred poškodbami! Uporaba hojce predstavlja pomemben vzrok poškodb pri otrocih. Po mnenju strokovnjakov, ki se ukvarjajo z gibalnim razvojem otrok, pa tudi ne spodbuja otrokovega razvoja. Kljub številnim varnostnim priporočilom in nasvetom staršem (da naj otrok v hojci ne puščajo brez nadzora, da naj odstranijo ovire in zavarujejo višinske razlike v tleh, da naj zaščitijo dostop do stopnic, zapirajo vrata ...) se število nezgod ob uporabi hojce v zadnjih letih ne zmanjšuje. Tudi izdelava hojc, ki so širše od standardno širokih vrat in imajo zaviralne mehanizme, ne preprečuje poškodb malčkov. Namesto hojice Hojca otroka ne nauči hoditi in je za otrokov razvoj lahko celo škodljiva in nevarna.Namesto uporabe hojce svetujemo staršem igro z otrokom na tleh, za boljše obvladovanje premikanja po prostoru pa spodbujanje plazenja in kobacanja po vseh štirih. Hoje otroka ni potrebno učiti. Ko bo otrok dozorel za vstajanje ob opori in ga bo zamikala hoja, bo to tako ali tako poizkušal, vadil in zmogel sam. Copyright Info press d.o.o., revija Moj malček
|