Majchi
|
Feliška, to si pa toook lepo napisala, da mi je res sonček posvetil . Saj imate prov punce! Zdele moram še uživat z Lano, potem bomo pa še cel življenje delali. Pa itak sem vse to že vedela in pričakovala, nekatere stvari sem celo sama sprožila, pa vendarle, ko je vse na glas izrečeno, podpisano, nastopi občutek tesnobe in strahu pred tem, kakšna bo prihodnost, sploh sedaj, ko nisem več sama. Pa še po karakterju sem bolj ziheraš. To je pa tudi največji razlog, zakaj sem se odpovedala lokalu. Ta zakon je vse zdrekal, promet je ful padel, trenutno poslujemo z nulo. Obnova ni nič pripomogla k dvigu prometa, poleg tega bi mogla sama delat v šanku in bit non stop prisotna, da bi zadeva laufala. Na koncu sem se pa vprašala, če sem zato študirala, da bom kelnarca. Vodenje lokala poleg šihta je eno (to je bilo do sedaj), delat v njem je pa čist drugo in mi ne predstavlja nobenega izziva. Ne rečem, da ni kul. V resnici sem preživela dve prekrasni leti, imeli smo ogromno žurk, promet je bil ful dober, obe s sestro sva dobro zaslužili, bilo pa je tudi ogromno vloženega dela in energije, pa nočnih ur, pa inšpekcij,... Povzetek: to sem si želela od srednje šole naprej, si uresničila željo, jo izživela, in na koncu prerasla. Zraven pa še ta zakon in smo tam. Vedno sem vedela, da me to ne zanima dolgoročno, sem pa vseeno mislila, da bom v tem dlje časa. No, tok o tem. Juniorka, kok je dober tamali !!! Lana se tud približno ne smeji tako. Tako glasno se smeji le redko in se je treba vsak dan trudit, da ji je kaj tako smešno. Glede otekline sem jaz slišala, da pomagajo kamilični obkladki, probala pa še nisem. Glede vročine pa imamo mi še Paracetamol svečke al neki podobnega, če Calpol ne pomaga, ampak tudi še nismo rabili. Upam, da bo mali čimprej boljši.
|