 |
RE: travme, travme...
12.11.2007 14:18:27
|
|
|
|
solatja
|
baguSka, jaz sem pa ravno zadnjič dotuhtala sledeče:
danes je veliko ljudi, ki so enostavno preveč razvajeni, da bi znali dobro funkcionirat v odnosu, kaj šele v družinskem življenju. svet se vrti po svoje, kariera je na prvem mestu, družina pride nekje proti koncu dvajsetih, če ne še kasneje.
v 70., sploh pa v 80. (govorim na pamet) se je začela ta revolucija v vzgajanju. starši so začeli dojemat, da je otrok pomemben, da se mu je treba posvečati, da je pomembno, da se z njim igrajo,... psihologi in pedagogi so "odkrili" zelo pomembne stvari, kar se tiče odraščanja in vzgoje. tudi otrok ni bilo več po 10 v vsaki družini in življenju v mestu je naredilo svoje. matere so začele hoditi v službo, se aktivno in množično emancipirat, se posvečati otrokom in se kregat s svojim možem, kar je bilo prej nepredstavljivo. takrat enkrat se je res začela "moderna" ženska, ki uspe vozit družino in kariero. kiksov staršev je bilo seveda ogromno, posledice teh sprememb so pa danes vidne na novi generaciji. na tej, kjer so otroci imeli več topline od svoijih mater, več spodbujanja, več osveščenosti. veliko mater je v enega ali dva otroka položilo vse upe, vsa zanimanja in znanja, predvsem pa vsa pričakovanja ob neštetih možnostih, ki so se odpirale. hkrati pa niso svojih otroka naučile kaj dosti o medsebojnem odnosu, poučile o odrekanjih za družino, o bremenih, ki ga prinese razdvojenost med kariero in službo (o pomembnosti "negovanja" medsebojnega odnosa in osebne rasti se je začelo govoriti kasneje). in ti otroci, za katere so dale matere ves svoj prosti čas, so postali razvajeni, intelektualno močni in čustveno na psu. nesposobni komuniciranja, navajeni kreganja in čustveno labilni, navezani na krilo svoje mame. točno taisti otroci imajo danes (male) otroke, spopadajo se s težavi, na katere niso bili niti v sanjah pripravljeni, nekateri moški se še močno otepajo ženske emancipacije in iščejo svojo vlogo ob partnerki, ki "nosi hlače" tako, da je on brez vloge v družini, ki je sposobna poleg (naporne) službe še sama poskrbeti za dva otroka brez moževe pomoči.
dandanes je mati s kariero lahko tako močna, da sama poskrbi za otroka tako, da mu/jim res ničesar ne manjka. veliko jih je pa takih, ki vlagajo samo v kariero zato, ker se doma ne znajdejo, ker ne znajo otroku nuditi topline in ljubezni, ki jo ta želi in potrebuje. nekatere karieristke z otroki lažje vlagajo vso svojo moč v službo, ker so tam takoj vidni rezultati (če nekaj delaš, se v roku nekaj mesecev vidijo rezultati), za vsako stvar, ki jo narediš, si praktično takoj (po)plačan. doma pač ne. gospodinja vsak dan opravil ogromno dela, ki ga nihče ne opazi, vendar je nujno za normalno funkcioniranje, mati vloži ogromno energije v otroka, pa jo ta lahko še vedno na koncu dneva v jezi brcne. rezultati vzgoje so vidni čez desetje, dva, tri. in zato se danes vedno več žensk odloča za kariero. ker je dejansko lažje biti uspešen na delovnem mestu kot pa doma, biti dobra žena in dobra mati. za čustveno "bližino" si pa poleg partnerja (če ga sploh imajo) umislijo psa. ker je lažje skrbeti za psa kot otroka, sploh če imaš tako naporno službo (ki jo imaš zato, da se samopotrjuješ, ker tega doma ni). in potem je vprašanje, zakaj toliko ločitev? tudi zaradi razvajenosti in nezmožnosti prilaganja drugim, zaradi pomanjkanja časa za partnerja.
baguSka, mogoče zato. 
p.s. mogoče se bo katera ob tem postu čutila napadeno (to nikakor ni bil moj namen!), vendar sem se trudila, da sem generalizirala in povedala bolj "naokrog". stvari sem tudi potencirala ravno zato, da so jasnejše. prosim, da se ne zapičite v posamezne stavke in besede, ker je bistvena ideja, stavki so bolj ilustrativni.
_____________________________
na roditeljskem sestanku: "kaj ste pripravljeni narediti za svoje otroke?"
starši: "vse!"
predavatelj: "in kaj bodo potem oni počeli?"
|
|
|
|
Natisni
nekaj časa in je izbruhnilo. Vsak ima mejo kaj lahko prenese. Včasih se zgodi situacija na katero nimaš vpliva in ne veš kako bi si pomagal.
