nana 27
|
Leamavrica, meni se je to zgodilo pri Mihu in bilo mi je grozno. Da ti strnem nekaj občutkov, če se najdeš v njih. Počutila sem se nesposobna mama. Bala sem se, da bo zaradi tega, ker nisem mogla več dojiti, Miha bolj bolan, da ga ne bom mogla več cartat.. Se mi zdi, da sem se vsakemu, ki je prišel na obisk, takoj potožila, da ne morem dojiti, ker mi je bilo nerodno. Čisto preveč se vsiljuje dojenje. No, pa sem se, ko je bil Miha 100% na flaški, vzela v roke. Miha je bil zadovoljen. Bil je zdrav. Krči so se končali, jaz pa sem končno lahko vzpostavila red pri spanju in pri hranjenju. Od petega meseca dalje, sem ukinila nočni obrok in od takrat do danes (razen ob boleznih) spi od 20h do 7h zjutraj brez prebujanja. Do odhoda v vrtec pri enem letu nismo vedeli, kako izgleda smrkelj. Natančno sem vedela, kdaj mora jesti. In končno, kakšno je bilo moje mleko (razen protiteles) glede na to, da sem bila na diete pri hrani (brez sadja..) in da sem se zaradi strahu pred še hujšimi krči in enovrstne prehrane začela vleči kot megla in bila čisto brez energije (dobesedno okostnjak). In še nekaj - žal ne morejo dojiti vse ženske in če ob skrbeh zmanjka mleka, ga nobeno čudežno zdravilo ne povrne. Poleg tega se otroci s krči dojijo drugače in kdor tega ne doživi, ne more razumeti, kako grozno je to, ko otrok vleče in izpušča bradavico in se zraven dere. Prva stvar, ki pride na misel mami, ki ima prvega otroka je, da nima dovolj mleka. Ko poskuša dodati, otrok noče piti in ugotovi, da ni lačen. Če si gre črpat, in načrpa premalo, se spet sekira, ker načrpa ponižujoče malo mleka. Od drugih "sposobnejših" mam pa sliši, da mleko teče v potokih in še kakšen komentar, da je vsaka ženska sposobna dojenja in da se ti pač ne da potruditi. Polno je teh bla bla zadev.. Spodbujanje dojenja je čisto OK, ampak ne za vsako ceno. Nekaj je Afrika in okolja, kjer družine še vedno živijo kot širše enote, drugo pa mamice v razvitem svetu. Tudi naše prednice so živele v širših enotah. Vedno so si stari in mladi pomagali med sabo in si delili delo. Zdaj pa je ženska največkrat zaprta med štiri stene. Čaka jo kuhanje, likanje, mož, okolica hiše, starejši otroci in pač ne gre in zaradi skrbi, nepočitka, zmanjka mleka. Od vsepovsod pa slikice srečnih, lepih mam in debelušnih dojenčkov, ki se veselo smehljajo. Nekaterim pač zadeve laufajo. Mogoče so bolj sproščene, ker ne gre za prvega otroka ali pa je otrok bolj umirjen, brez krčkov in ga ni treba ves dan v krčih in jokajočega nositi po rokah. Leamavrica, ko boš imela drugega otročka  (mal se je treba hecat) se ti zna zgodit, da ga boš samo dojila veliko dlje. Takšna je moja izkušnja. Mislim, da je tudi PBJ pisala, da gre zdaj v drugo veliko lažje. Ni vse odvisno le od tebe, ampak tudi od otročka.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. TAko je že skorj 3 tedne in jaz se še kar nisem sprijaznila s tem. Zanima me kako ste se spopadle z negativnimi občutki tiste ki se vam je tudi to zgodilo? Sama se dnevno žrem zaradi tega ker mi je spodletelo pri dojenju.
a to kej boli?
kako se ve kosate s temi občutki? 
za vse mamice, ki imamo rade svoje 
, pa če dojimo ali ne! Mislim, da jih ne puščamo lačnih 
. 
osim
A Ribodermina ne izpiraš z vodo? 
... Čez dan pa spi v ležalniku brez prisilnih ukrepov
