Anonimen
|
Eh.... 
Sej ne vem kaj naj rečem, po 5 mesecih ti gre vse na živce, to in ono, opažam pa da pri teh letih tisti ki ste samski iščete popolnost pri partnerjih, pa recte da temu ni tako, ampak po 5 mesecih nisem nikjer zasledila prilagajanja, kompromisov, odkritih pogovorov,....
Ne vem no, starejši kot postajaš, bolj si navajen sam nase in na svoje navade in prilagajanje je vse težje, čeprav sama ne mislim tako, ker če ti nekdo pomeni vse na svetu, po 5 mesecil ali 2-h, se potrudiš zanj kolikor se da, lahko se pogovoriš, moraš se pogovoriti, si povedati kako je vajino razmerje, kaj je dobro in kaj ne, če najdeta skupni jezik lahko furata naprej, če ne je odgovor o vajinem razmerju na dlani.
Veza dveh različnih karakterjev, navad in svetov je eno samo težaško a prijetno delo. Je kot nezgrajena hiša iz šibic a kljub temu imaš v predalu lepilo, vprašanje je le ali si dovolj vztrajen in iznajdljiv.
Tudi jaz sem ob sebi imela kolerika, gestapovca, ljubosumneža, ni da ni negativnih lastnosti in marsikdaj bi ga postavila pred vrata, zdaj sem po desetletju srečna, da ga nisem, ker sva se v tem času tako on kot jaz spremenila 1000% na bolje in funkcionirava kot eno, ker sva se znala pogovarjati, prilagajati in se podpirati, čeprav je bilo včasih težko, a sva si pomenila vse na svetu in ljubezen naju je držala skupaj, no naju še vedno.
Ne vrzi puške v koruzo, zlošči jo in prečisti, morda bo potem bolje delala.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Takrat si še v fazi zaljubljenosi in naj bi svet videl z rožnatimi očalci. 
