Gina
|
Moj tudi kar naprej pravi, da pogreša trebušček, pa me boža, pa pravi, da tam je pa njegovo dete raslo. al me pa sprašuje, če se spomnim, kako je trebuh poleg mene ležal... A ti povem da jaz pa nič, popolnoma nič ne pogrešam ne nosečnosti ne trebuščka, ki je bil na koncu že kar tak, da ga je bilo težko okrog nosit, bi ga lažje na ramah v ruzaku nesla, kot tako, kot sem ga morala. Se hecam, ampak na nosečnosti imem blazno slabe spomine. Nobena nosečnost pri meni ni bila normalno stanje, ampak nenehen strah, če bo vse v redu, glede na rizično nosečnost, pa da o slabostih, mravlinčenjih, krvavitvah brez prestanka, bolečinah v trebuhu, utrujenosti, zateklosti sploh ne govorim, ...ne, prava groza me zgrabi, ko pomislim na nosečnost in trebušček (beri slonov trebuh). Bi imela otroka, ampak noseča pa ne bi več nikdar hotela biti.
|