taška30
|
Tkole ti bom rekla, zaenkrat si lahko privoščiš biti (pre)ponosna. Mogoče si boš vedno lahko, mogoče pač ne. Nič ni narobe s tem, pravzaprav je to fajn zate.
Vsi si ne morejo. Jaz niti v sanjah ne bi hotela biti lažna samohranilka, vendar razumem ljudi, ki se odločajo za to. Nekaterim resnično 'rešuje življenje' tistih nekaj 'par fičnikov' na mesec, drugim ne, pa vseeno izkoriščajo, pa kdo sem jaz, da jim sodim? Vse se vrača, vse se plača, jaz verjamem v to. Kakor boš sejal, tako boš žel.
Me pa zanima, ali tudi na čuvanje vnukov gledaš kot na izkoriščanje staršev? Boš raje plačala varuško kot prosila mamo ali taščo, da ti popazi na dete, da si spočiješ roke oz. kaj opraviš? Pa da ne bo pomote, mi živimo daleč stran od babic, dedkov in sva v glavnem za vse sama, samo ko pa pridejo na obisk, sem pa vesela, če malo prevzamejo v roke dojenčka al pa če mi mami pobere perilo, kaj fajnega skuha, itd...
Med izkoriščanjem in pomočjo je velika razlika. Sploh pomoč v določenih življenskih obdobjih, po porodu, ko imaš male otroke...mame in tašče rade pomagajo. To jih razveseljuje. Ker nas imajo rade. Jaz bi bila zelo žalostna, če bi mi enkrat, ko bosta moji punci zrasli in postali mamici, prijavli, da raje plačata čistilko, kot meni pustita, da jima pomagam kaj postorit ali popestvat tačas. To ne bi vzela kot da sem jih lepo vzgojila, ampak da sem jih vzgojila v nekako hladne, preponosne osebe, nesposobne sprejeti pomoč. Ja, žalostna bi bila.
|
Natisni
) 
