rumba
|
Jutro!
corfu, moje sožalje! Glede prsta: jaz sem sprobala vse od A do Ž, pa brez uspeha. Mi je P nekoč rekla, da pravega paličarja ne bom navadila na dudo in konec. Seveda sem upala, da to ni res, doma imam dude vseh znamk, oblik... Hana pa še sedaj veselo sesa palec. Pa mazala s tisto svinjarijo, meni je prav grozna, ni mi šla dol niti po parih pomivanjih posode, Hana pa stavi prst v usta, se pritoži, da peče (ne peče, ona tako reče ) in prst takoj spet v usta. Ni problema. Zobe ima rahlo krive, nebo pa deformirano, saj palec tišči na nebo. Ja, sigurno bo rabila aparat, ampak, saj to je sedaj že moderno in ga ima mnogo otrok. Pa da ne bom samo o slabostih: prst ima tudi nekaj prednosti: vedno se je znala sama uspavati in potolažiti, saj je tolažilka vedno pri roki. Pa pozabiti je tudi ni mogoče. Skratka, poskusi jo odvaditi (nogavička na rokico, vztrajno vleči prst iz ust, poteguj rokavčke čez zapestje, poskusi vse vrste dud...), a ne se preveč jezit, če pač ne rata. Res je, da pravega paličarja pač ne gre odvaditi. Sekiranje nič ne pomaga. Jaz sedaj samo upam, da ga do šole sama opusti.
Kar se tiče cotik, opreme... še nisem razmišljala, kam z njo. Pa imam doma že tono otroških čevljev, ki tudi ne vem, kam z njimi.... ja, hrček sem, vem.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Joj, kak sem nostalgična... Res lepi spomini 
, pol pa grem 
( pa ne to kar ve mislite 
). Dol sem si potegnila ene vaje. Prvič po enem letu, no skoraj, germ spet malo telovadeit.
. 
noc, da se mi zdi da sploh nisem nic spala. Dino se je praskal po obrazeku, zgleda da ga je srbelo, danes zjutraj se mi zdi, da so njegovi izpuscaji se slabse postali. Tako da gremo ob dvanajstih k zdravniku, da naj nam dajo nekaj kar pomaga. 
Kapica! 
