Anonimen
|
Tale Post pišem zato,ker sem na koncu z živci in upam,da me boste vsaj malo razumele in mi dale kakšno vzpodbudno besedo.
Imam partnerja s katerim sva 5 let skupaj.Jaz imam od prej fanta,katerega je zelo lepo sprejel.Najin odnos na začetku je bil oh in sploh idealen,saj mi je stal ob strani ob težkih trenutkih,ki sem jih preživljala ob razvezi z bivšim.Mislila sem,da sem sedaj dobila idealnega partnerja,ampak sem se zmotila.Ker sem živela v podnajemu in je nama z otrokom tekla voda v grlo,sem se odločila,da se preselim k njemu,oz v del stanovanjske hiše,ki jo je že imel zase,starši so živeli spodaj.Tukaj sem na novo zaživela in mislila,da tako idealnega življenja si sploh ne morem predstavljati in bila sem srečna!!!Po dveh letih skupnega življenja sem zanosila in rodila hčerko.Že takrat v nosečnosti so se začele dogajat čudne stvari.Zelo pogosto je začel zahajat sam ven,saj je vedel,da jaz s takim trebuhom nimam volje ponočevat,čeprav sva prej veliko hodila ven skupaj in se imela fajn!
Enkrat se je pa zgodilo,da mu je telefon zvonil zjutraj in ko sem iskala kje ga ugasnit sem slučajno odprla sporočila in našla njegova poslala sporočila,kjer je napisal,da ima toliko let in,da si želi avanture.Brskala sem naprej in našla en kup čudnih telefonskih in samo ob vikendih.Temu sem nekaj časa sledila in na koncu šla te št.poklicat in vedno so bile punce za seks.Nisem vedela ali naj bom jezna ali kaj in sem ga lepo vprašala kaj počne in mi je priznal,da je klical tele punce,ampak bolj za firbec,da ni šel z nobeno nikoli.Ja,tega itak še zdaj ne verjamem…No,potem je to šlo v pozabo,nehal je hodit ven,rodila se nama je punčka.Potem je spet začelo.Ni je hotel previt,češ,da je ne more in še zdaj,ko ima punčka dve leti,jo ni niti enkrat previl,nikoli še skopal,nikoli dal spat,v glavnem podn!
Sedaj po porodu se mi zdi,da živiva še vsak zase.jaz sem z otroci,on pa cele dneve posveti službi.Ko pride domov,ko ga hočem objet,stoji kot nek robot,sploh se ne spomni me objet,seksava enkrat na dva meseca,pa še to je moja pobuda,ko mu dam ljubčka,pozabi,da bi mi ga lahko vrnil,,,.otroci ga niti ne pogledajo,ker ni nič z njimi,ob vikendih,ko je fraj poležava po kavču,za vse sem sama,grem z otroci na sprehod,on pa doma na kavču.Res ne vem,kdaj mi bo počil film.Postala sem že tako depresivna,da razmišljam o odhodu od njega,čeprav ga imam rada,samo takega življenja ne morem živet,nisem srečna in tudi ne bom,ker se tak odnos samo stopnjuje.On me vidi,da sem slabe volje,mu razložim zakaj in skušam se pogovorit z njim,da bi se kaj spremenilo,a je vse isto,včasih me sploh ne posluša.
Saj drugače je skrben mož,samo kaj ko je tak egoist,dela vse kar njemu paše,še vedno hodi vsak vikend okrog in me sploh ne zanima več kaj dela….Meni je počasi dovolj in čeprav nimam kam it se bom potrudila si iskat stanovanje,da grem stran,ker ne morem več….
Hvala ker ste me brale….
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Jaz s tem, da se srečuje z drugimi in ponočuje ne bi mogla živeti. 
. Saj veš kaj mislim ne? Ja, resnica boli. 
