Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen Sem anonimna3 Na žalost je resnica, da se nekatere zavemo kašne partnerje imamo šele takrat, ko rabimo njihovo pomoč. S tem ne mislim samo pri varstvu otroka, tudi ko zbolimo ni od njih nobene reakcije. To je pač obično za vsako žensko, da se mora sama pozdraviti, skuhati kosilo, otroke spedenat za v šolo, lokati, čistiti, popolnoma vse, kljub bolezni. Ko pa so sami bolni, se neprestano pritožujejo, kaj rabijo, da so največji revčki, kako jih vse boli. To je popolni moški ego. Ampak s tem ne mislim na vse moške. V našem okolju je tak le moj dedec. Vse kolegice imajo može, ki so vsak do neke meje pozornji do njih in otrok, od mojega partnerja pa tega ni. V varstvo mu ne zaupam niti otrok, saj če niso po tem polni bušk in smrkljev pod nosom, jih pa odpelje k mami, sam pa poskrbi le za svojo... Najbol pa me jezi dejstvo, da ga ne morem premaknitiniti za milimeter, samo še slabše je vse skupaj. Ne pomaga mi popolnoma nič, če je doma gleda televizijo ali sedi pred računalnikom v samih boksarcah, kljub temu, da se otroka igrata okoli. Da bi jih za dve sekundi popazil, mu ne moreš vbiti v glavo, jih kar pusti, kot da bi bila stara pet let. Kadar ima prost dan leži do desetih, nato se vsede brez besed v avto in gre na kavo s kolegi. Poleti, ko smo šli na dopust sem morala vse postoriti sama, od nakupov oblačil, opreme , špecerije,...Potem je mislil, da mu bom še spakirala obleko. Pa mu je nisem, tako, da je imel s sabo le kopalke in obleko, ki jo je imel na sebi. To je seveda povedal ...,vendar se na njene komentarje ne oziram. V zadnjem času sem mu ne kuham več, operem le če mi prinese vse pred stroj, ter da me prosi, naj mu operem, začela sem mu vračati- kolikor ti zame, toliko jaz zate, pa sem še vedno v presenetljivi prednosti. Kakšen je bil pa pred rojstvom otrok? A nista prej živela skupaj? Ne resno me zanima. Ker ne morem verjet da bi se človek tako spremenil. A prej je naredil kaj doma. Ali pač tebe prej ni motilo da ne nardi nič?
|