Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: domennatalija ko je bila moja pikica stara 13mesecev sem ponovno zanosila..in moji občutki.Žal katastrofalni bila sem razočarana in razmišljala sem o splavu,kajti nisem vedela ali bom zmogla in ali imam sploh lahko oba otroka tako zelo rada.Veliko časa sem bila v dvomih a odločila sem se da otroka obdržim .Pomislila sem na svojo pikico kako ji je lepo v družbi otrok..in če že sexam moram odgovornost vzeti v svoje roke.Sedaj sem v zadnjem mesecu nosečnosti in se še vedno sprašujem kako se bom sploh znašla,ali bom zmogla..res me je strah z dneva v dan bolj,kajti moja sedaj 21mesečna pikica mi vzame toliko energije,da sem popolnoma brez moči.Vem da bo potem boljše,kajti sedaj mi še nosečnost nalaga precejšno utrujenost..a mislim,da smo ženske iz železa in zato smo ustvarjene,da postanemo matere. res pridejo dnevi ko imamo vsega vrh glave in se vprašamo ali bomo zmogle ali ne,toda ko pogledaš otroka pozabiš na vse. Rekla si da pritiskajo nate..tega ne smeš dovoliti oz.jih presliši.To je tvoje življenje in odločitev je samo vajina z partnerjem.Poslušaj svoje srce..mogoče sedaj še ni čas za še enega in se ne čutiš pripravljene,toda mogoče boš kmalu začutila željo po še enem sončku.Do takrat pa ne poslušaj drugih /quote] evo tudi jaz sem zanosila, ko je imel prvi dve leti. Sva ga načrtovala, ampak vseeno me je popadla ena huda panika - testa nisem delala, M pa mi je toliko zaostajala, da sem vedela, da sem noseča. Gledala sem sina in jokala, kako sem lahko tako neodgovorna, da se mu ne bom več mogla posvečat.....in čakala, da dobim menstruacijo. No po prvem šoku sem komj prišla k sebi in danes bi bila zelo nesrečna, če nebi imela mojega 6 mesečnega fantka. Pravzaprav bi rada imela vsaj še enega otročka. Svakinja je rekla, da ona je z enim opravila svoje poslanstvo in da ona ne misli več rodit. Sicer se mi je skozi zdelo, da ga ima samo zato, ker pač otroka mora imeti, prva je itak kariera. Mislim, da mora vsak imeti toliko otrok, kot si jih želi imeti in če si jih sploh ne želi, je to povsem njegova odločitev. Mislim, da otrok nisi nikomur dolžan. Je pa to zelo težko, če te obkrožajo starši, tašče in sorodniki, ki te skozi sprašujejo kdaj bo dojenček, ker se pač njim zdi normalno, da imaš (še) kakšnega. Pred leti je na nekem kosilu v gostilni po kozarčku vina tašča kričala v njeno hčer, da je nora, ker še nima otrok, pa ima že 30 let. Ne morem si niti misliti, kako se je mogla takrat počutiti. Imam občutek, da vsi mislijo, da moraš imeti dva otroka, pa bognedaj enega več ali manj....
|