Njuškalo
|
IZVIRNO SPOROČILO: Splišni Ja, saj če me občutek ne vara (upam, da me), bodo Tiborja drugo leto tudi v razred na silo vlekli. Jaz upam, da ne.Kaj pa , če bi mu ti že to leto začela govoriti, kako bo fajn, ko bo drugo leto že v šoli, ko bo že tako velik?In mogoče, če bo celo leto o tem poslušal, bo komaj čakal, da gre. Kar se vrtca tiče, mi smo to že dali skoz, je bil pa moj tamav kar težji primer.Prvi teden sploh ni hotel v igralnico, hvala Bogu za študente, ki so jih takrat najemal...je imel eno čisto zase Potem je sicer šel k otrokom, vendar jih je kakšen mesec le opazoval.Je imel prav svoj kotiček, pa se je tam najbolje počutil.Ga pa niso vzgojiteljice nič silile, in je kar minilo.Ko se je začel igrati, pa ni več hotel domov.Mi je težil vsakič, zakaj sem že prišla Vendar, ko nazaj razmišjam, je čisto res tako, kot je ena zapisala...otrok čuti negotovost matere.Jaz sama nisem bila pomirjena s tem, da gre v vrtec, da odrašča.Mogoče je to čutil.Ko sem sama sprejela, je tudi otrok postal drugačen.To je pa čisto res. V šoli sploh ni bil problem.Oba sva skozi leta odraščala, ne le sin.In moje počutje ,ko je šel v vrtec in lansko leto, ko je bil prvič v šoli, je zelo drugačno.Zato je bil že prvi dan v šoli korajžen, sicer malo negotovosti še ima..vendar vedno manj.Danes je šlo meni malo na jok, ko je šel v 2. razred, njemu pa prav nič.Je komaj čakal, da vidi svoje prijatelje, kljub, kot sam pravi, zoprni učiteljici
_____________________________
Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!
|