mamuška
|
Tako obnašanaje ne sme vzbuditi nobene rekacije pri staršu, če pa že, mora biti negativna. Nobenega prigovarjanja in pregovarjanja, če otrok dela škodo, zagrabit in odnest ven, brez izbruha jeze, predvsem pa brez prošnja in obljub, kaj bo dobil, če ne bo tak - čimmanj cirkusa. Otrok se ne bo poškodoval, resno ne, če pa ga udarec boli, je to edino prav, saj sam tako hoče, ko tolče z glavo ob tla. Zares bolelo ga bo samo 1x, potem bo kmalu pokapiral, da boli. Pri nas je prvi tak poskus izbruha (do izbruha niti prišlo ni, samo nergal je nekaj in težil, ni nič poliral po tleh) rodil samo to, da smo šli iz trgovine naravnost domov, brez nakupa. Od takrat naprej je v trgovini mir, pa se izredno redko zgodi, da mu kaj kupim. Pač, nabava hrane je za vse nas, lahko izbere vrsto sira, vrsto namaza, ne bom mu pa kupovala vsakič vrečke bonbonov ali nove čokolade. Zakaj neki? Večje nakupe oblačil ipd. pa smo vedno dobro organizirali, se založili s knjigami, igračami, pijačo, da je nakup, če je trajal dlje, lažje prestal. Nikdar nismo dovolili "haranja" po trgovini, da bi vlačil iz polic, izložb ipd. Vedno sva bila pripravljena nakup tudi predčasno prekinit, če bi bilo nujno, pa do danes še ni bilo treba. Sva se pa organizirala tako, da je eden najprej za sebe izbral, drugi je bil zunaj z otrokom, potem je drugi prišel pogledat, prvi pa šel z otrokom ven in spet kasneje nazaj v trgovino. Otrokom šoping pač ni neka ultra zabava in se hitro dolgočasijo, dolgčas pa je boter vseh neumnosti in traparij. Bistvo: otrok s trmo ne sme ničesar doseč. Če obnašanje ne bo rodilo sadu, ga bo opustil. Starš se ne sme pustit vreč iz ravnotežja, otrok z obnašanjem ne sme izzvat reakcije pri staršu. Če pa že, mora biti za otroka neprijetna. Itak pa vsem želim jeklene, ma ne, rajši diamantne živce.
|