Anonimen
|
po nekaj dneh dopusta sem se domov vrnila bolj žalostna kot pa vesela...razlog?? Grdo obnašanje skozi cel teden s strani partnerjevega otroka s prve zveze...ne, nisem "hudobna mačeha", ki bi ga grdo gledala, težila...čisto rada ga imam in se trudim da mu je ok...prilagodili smo cele počitnice tako, da mu je bilo lepo, bili v tistih kampih kjer je želel..pa saj ne gre za ta teden le, to se dogaja že dal časa, ko pa si cel teden cel čas skupaj to opaziš toliko bolj... mali je imel pred kratkim rojstni dan...potrudila sem se mu kupiti tako darilo da mu je ustrezalo...saj ne pričakuješ zahval do triglava, a en mali hvala pa bi lahko rekel...ne, nič....če bi to bil dvoletnik bi razumela, otrok, ki pa že hodi v šolo, mislim, da bi že moral imeti neke moralne vrednote?? S partnerjem sva se pogovarjala na to temo, tudi on je opazil, da se ne obnaša lepo do mene - pravi, da je mali ljubosumen. Punce, cel teden dopusta sem preživela skorajda sama, da je imel očeta zase, nisem težila s svojimi željami, ipd... res se maximalno potrudim, da imata čimveč trenutkov zase, več kot toliko pa ne gre...in še tisto ko bili skupaj cel čas provocira in glasno izraža negodovanje, da še jaz poleg atija...poljubčki, objemi...sva jih skrčila na minimum medtem da ne bo hude krvi...ne morem se malemu čisto iz življenja umaknit ko je tu, kaj bo ko bova z imela svojega otročka? Malo sem morala potožit, ker sem se res poklapana vrnila domov - daješ, daješ, se trudiš....dobivaš pa vedno neke zafrkancije, vedno opazovanje kje bom kaj narobe naredila in uživanje ob tem...resda je otrok, a vseeno...
|