Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: viv IZVIRNO SPOROČILO: adelaide kako je že tisti pregovor : ni uspel kdor je uspešen, uspel je kdor je srečen. Sicer pa sem sama v Črtovo knjigico spominov napisala: Končno si prišel....in končno je konec tavanj in iskanj. Oprostite: jebeš ti vse faxe in brecelulitna stegnca.... Meni je pa to mal mimo, da je pravo življenje šele, ko imaš otroka, pa prava sreča šele, ko imaš otroka, pa da si našel sebe šele, ko si dobil otroka. Sori, ampak res! Kdo pa je rekel, da se pravo življenje začne šele po otroku? Kaj pa potem otroštvo, preživeto s starši, primarno družino? A to je bilo vse mim? Res bom žalostna, če mi bosta tamali rekli, da sta šele zdej srečni, ko imata otroke... A to, da sem se jima trudila narediti čim lepše otroštvo, to pa ne šteje?! Če šteje ti bodo povedale one dve Pa da bi mi mož rekel, da je šele zdaj spoznal popolnost, ko ima otroke? Ja pejt u rit! Jaz in 13 let pred otroci, ko sva uživala 100 na uro, so bili pa p dim?! Ne vem, moraš vprašati njega In potem, ko otroci pri (upajmo) dobrih 20-ih spokaj od doma - kaj pa pol? A bom ena tečna tašča in posesivna mamica, ker bom zgubila svoje bistvo? Ne nebom, ker se mam lahko fajn tudi brez mulčkov, samo z možem...Jaz se tudi imam lahko fanj samo z možem, ali sem mogoče napisala da ne Sej jih imam rada, do konca sveta in nazaj, pomenijo mi ogromno, ampak so pa še druge stvari na svetu...Se popolno strinjam, le v ednini Sicer pa , prosim preberi si še enkrat kaj sem napisala. To je moje mnenje. Po 17 letih študija, po sezidani hišici, po prepotovanem svetu, po plesu do jutranjih ur , po vezicah.....JE moj otrok to kar sem iskala in želela. Kapiš?
|