Anonimen
|
Danes me je pa moj tako razjezil, da bi ga najraje... Včeraj pride iz službe šele zvečer, saj imajo ob sredah po službi s sodelavci bovling in on seveda za nič na svetu ne sme zamuditi. Danes pa je moral popoldan nujno na atletsko tekmovanje s kolegi. Saj drugače se ne bi jezila, samo trenutno je najin sin bolan in sem čisto izčrpana, on pa lavfa okoli. Cel dopoldan sem sama s sinom, pospravim, skuham, on pa pride včeraj domov, se lepo naje, jaz sem šla likat in čez 10 min začne, da bo jutri (kao danes) ful zmatran na šihtu, pa še k stranki more it, vse to samo zato, ker je bil sin malo tečen. Danes sem spet cel dopoldan sama s sino, pride domov se naje, se malo poigra s sinom in gre na tekmovanje. Jaz pa ostanem zvečer sama s sinom, ki ga je treba pripravit na spanje, ga umit, mu dat za jest, zraven pa ima še 39,5 vročine, zabit nos, boli ga grlo in zaradi tega je seveda tečen, nič mu ne paše, samo jokca se, noče jest. Res sem ful jezna na njega. Vsaj danes bi lahko ostal doma, če vidi, da ima mali tako visoko vročino in bi mi ga lahko pomagal rihtat. Ampak ne, on ne bi zamudil atletike za nič na svetu. Včasih imam občutek, da komaj čaka, da ima kako priložnost da lahko kam gre. Še mal pa mu bom napakirala kovčke, pol pa bo lahko brez skrbi hodil vsak popoldan okoli. Večkrat imam občutek, da imam z njemu več dela, kot pa koristi. Na to, da bi bilo danes treba sina peljat k zdravniku, pa si niti pomislit ne upam. On se seveda za to ne sekira, boma že nekako sama, samo da se ima on fajn. Ko pa bo prišel, pa bo seveda hotel še seksat in ko mu bom rekla, da sem zmatrana, se mu bo to ful čudno zdelo, češ kako pa sem lahko jaz zmatrana, ko pa nisem bila v službi in sem bila cel dan doma. Po njegovem tisti, ki so doma, lahko cele dneve ležijo. Pa da ne bo pomote drugače hodim v službo, trenutno pa sem doma, ker je sin bolan. Malo sem mogla dat ven iz sebe, je kar boljše.
|