ronja
|
Hehe, punce, moj tiker je malo "fauš"! On pravi, da mam samo še 25 dni, mam jih pa še 31 brez današnjega... Si ni dal dopovedat, ko sem dala not rok, je že takrat narobe zračunal, pa se nisem sekirala, ker je bilo še daleč, zdaj se ga pa tudi nisem spravila popravljat... Rok imam 30. junija in rojena je lahko 21 dni prej , da ni nedonošenček - to pa bo šele 9.6., to je naslednjo soboto(37 tednov 0 dni se smatra za donošeno, 36 in 6 dni pa nedonošeno, sem malo pogledala takrat, ko sem mela tiste popadke, da vem, do kdaj moram zdržat). Kar bi bilo prej, pa bi bilo tudi uradno prezgodaj, tako da sem zadnje čase bolj pridna (ne rečem, da sem ravno mirna, ampak ne teram več do skrajnosti ) Tak da kar naj počaka potem še do pon., da še tisti izpit naredim. Pa itak jo bo treba še ven bezat na koncu, ko je prvorojenka! KT, potem pa le kupi nekaj lepega lubiju! Če se je takole lepo izkazal, si pa res zasluži! Moj najljubiši sicer ni imel kakih večjih naporov pri tej zanositvi, mislim, da je bil dovolj en velik užitek, hehe, ampak si vseeno zasluži, saj je najboljši fant, pa je super pozoren (a veste, da mi je danes kupu tri nogavičke, kar tako! ), pa bo najboljši oči! Tako da je prav, da se ne pozabi na očije nikical, ti povem čisto iskreno, kaj jaz mislim: če mu rečeš ok, potem moraš bit prepričana, da se s tem res strinjaš, da mu ne boš tega kdaj naprej metala, ker to bi bilo najslabše! Moja mami je rekla očetu, naj gre za 3 dni nekam, ne vem, kaj so že meli, malo po sestrinem rojstvu, pa mislim, da mu še zdaj ni odpustila, da je res šel, čeprav jo je prej vprašal in se je strinjala (in sta se vmes že ločila, med drugim, še vedno jo to boli oz. jezi, ko se spomni)... Kaj bi jaz naredila na tvojem mestu? Hihi, glede na to, da je zelo verjetno, da bom na tvojem mestu, oz. še na slabšem, ti lahko kar nehipotetično povem: vprašala bi sebe in njega, kaj si on želi, če bi mu bilo smotano bit doma, če bi mu v službi zato težili, če bi zato imel probleme pri napredovanju ali če bi si enostavno on to želel, bi želela, da naredi, kakor bi delodajalec rad. Če pa bi on tudi z vsem srcem rad ostal samo doma in bi zaradi tega ne imel večjih posledic zaradi katerih bi trpel kasneje v službi, potem bi rekla, naj ostane, klinc gleda šefe, če bi kaj potrpela, bi zaradi fanta in tega, kar si on želi, ne pa zaradi njegovih šefov. Tak da moraš vedet, kaj bi on rad. Pri nama je tako, da ima fant eno izobraževanje 2.7. (kot veste, mam jaz 3 dni pred tem rok), traja 11 dni in to je - hehe, v Splitu... Ko je prišel domov, mi je povedal, da mu je malo žal, da ne bo mogel it. Stvar je namreč taka, da je trenutno on v službi ekspert za to področje, ki ga tudi najbolj veseli od vsega (poleg terenov), če pa ne bi šel, bi ga seveda dali drugemu, ki bi lahko bil na tem izobraževanju. NO, potem sva se pogovarjala in sem mu povedala, da bi jaz RADA, da gre! Saj verjamem, da bo mogoče malo naporno, ampak vse samohranilke tega sveta to zmorejo, pa zakaj jaz ne bi tistih 10 dni! Pa še psihično podporo bi imela pri njem vseeno, bi se slišala in tudi če bi kaj rabila, lahko vedno pokličem njegovo mami, pa mogoče bo tudi moj bratec kaj na voljo... In moj oče, če bi bilo kaj, bi sigurno prišel v Lj. (živi na primorskem) in mi pomagal. Tako da me ne skrbi, da ne bi zmogla, itak če si nekaj zapičim v glavo gre, Ronja se pa tudi ne bo spomnila, a je bil oči zraven tistih prvih 10 dni ali ne, saj samo spi, pa je, pa serje na začetku Tako je moje razmišljanje, ampak vem, da stojim za tem in da mi ne bo prehudo, ker sem se sama odločila zato. Seveda ga bom pogrešala, ampak mi je res ful važno, da je srečen v službi, to veliko pomeni in tudi nama v odnosu je lažje, če mu je v službi fajn, tudi Ronjici se to splača, če je oči srečen, ne vem, jaz tak razmišljam... Ampak vem, da si on želi na to it, čeprav si seveda želi bit tudi z nama zraven... Ampak mislim, da bo zato še čas... Potem sva tuhtala in računala vse možne variante, kdaj bi bilo najboljše, da se Ronjica rodi, hehe:) KO da naju bo poslušala Najboljše bi seveda bilo, da toliko prej, da bi lahko šla kar z Ronjo vred z njim v Split Zato pa ne sme bit nedonošenka, ker tistih ne moreš takole okoli furat prvi mesec, ker majo malo več kontrol itd... Pa ne moreš ravno za 12 dni nekam... No, jaz sem računala: * če se recimo do datuma in še čez nič ne zgodi, da je prav brezveze, da on tu z mano čaka, a bo kaj ali ne... Mam rajši, da gre dol, pa da se ma fajn in dela v službi to, kar ga veseli. Če mi bojo sprožili porod, bom to itak dop. vedela, takrat se odločijo, mu sporočim, on se pripelje nazaj, rabi cca 5-6 ur, sprožijo porod navadno okoli 12-13h, potem traja, da se stvar razvije in rodiš enkrat ponoči, tako so nam vsaj razložili... * Če rodim ful prej, itak lahko greva zraven. * Če rodim ravno takrat, ko bi moral it, pa pač on zamudi tisti prvi dan, da je zraven pri porodu, potem pa leti dol, jaz sem prve 4 dni itak v porodnišnici in bi se itak videla samo 3 ure na dan in bi bilo brezveze, da zato tu ostaja. Potem pride za vikend nazaj, potem pa tistih par dni naslednji teden bom pa že nekak. Edini problem bi bil, če bi me po roku res nenadno zgrabilo in mu ne bi ratalo prit nazaj pravočasno. Sem rekla, da bi pa noge skup držala Mu pa ni nihče težil, da mora it, v službi bi razumeli, če bi rekel ne. Jaz pa bi vseeno rada, da bi šel, se mi zdi dobra naložba za kasneje. Mi je veliko do tega, da je srečen - na vseh področjih... Sicer pa navadno res vzamejo vseh 15 dni v kosu, se pa morajo dogovorit z delodajalcem in ta ne da vedno teh 15 dni takoj, ko se rodi, ampak ko mu pač paše... Tako da mogoče bi se lahko zmenila, da jim ustreže, ampak da mu zato dajo kak dan zraven, ker je dobro voljo pokazal
|