ronja
|
Hm,meni se pa zdi, da je mogoče problem veliko bolj nedolžen, samo nesporazum, v bistvu, samo bi rabila par stvari vedet, anonimna, če se ti da, napiši: - zakaj se grdo gledata, ko pride nazaj? (mislim vsa ostala leta do zdaj, ne letos) Ga grdo gledaš tudi ti, ali je on vedno huda ura, ko se vrne? Oz, ali sta oba nataknjena? Lahko da si bila ti vedno malo užaljena, ker je šel, on je to vedel, a vseeno šel, ti si mu malo zamerila, on pa je mel malo slabo vest, ker je vedel, da se ti v bistvu ne strinjaš z njegovim ravnanjem, kar se mu ni zdelo fer, da mu ne privoščiš ali pa je mel slabo vest, da ti pa si ne vzameš fraj, itd... Lahko da si se ti res čisto sprijaznila, pa on tega ne ve. V tem primeru je isto kot če bi mislil, da si proti - on mora vedet, da res nimaš nič proti tem izhodom, če seveda res nimaš. Če imaš, potem si moraš najprej priznat, potem priznat še njemu in potem najt kompromis, recimo, ajde, ti pejdi na morje, ampak potem mam jaz v dobrem to pa to, kar si pač želiš - ne pretiravat, seveda;) Saj tudi fantje majo radi čiste račune. Rajši ve, da si tudi ti vzameš fraj in nima slabe vesti, ko si on vzame fraj in si ga ti vesela, ko se vrne, kot pa da ti vse narediš in ga potem grdo gledaš. Ok, moje naivno gledanje: lahko da je bil pač malo siten, ker se je dopust končal, vsega lepega konec, bum, spet stari problemi, obveze, pa še žena je mela 4 dni otroka na grbi in ima malo slabo vest,... in se nabere... Navsezadnje nismo vedno polni energije in vsi veseli, ko je dopusta konec... Včasih smo prav žalostni in potrti, da je konec lepega brezskrbnega časa, ne glede na to, s kom smo ga preživeli... In potem pride do nesporazuma: tisti, ki je ostal doma in prevzel za tačas še partnerjeve obveze, se počuti ogoljufanega, saj se je "žrtvoval" zato, da se bo oni imel fajn in prišel ves vesel nazaj domov. Oni drugi pa ima malo slabo vest zato, hkrati pa je jezen, da je dopusta konec in zdaj mora še "oddelat" svoj oddih in bit ves naspidiran in prijazen, počuti se pa prav nič tako... Potem je še ena druga, zelo banalna možnost: lahko da se pač ni imel dobro s kolegi, vem, da se bojo moški začeli zgražat, da to pa ni mogoče, pa je... mojemu lubiju se je to parkrat zgodilo... In potem je v prav trapasti situaciji - v bistvu se od njega pričakuje, kako bo ves prerojen prišel nazaj in poplačal svoji ženici njeno razumevanje, on pa se počuti prav trapasto: ni se mel fajn, pa še "dolžen" je... Pa še spovedat se ne more nikomur, ne kolegom, s katerimi ni bilo fajn, ne ženi, ker bi mu rekla, kaj si pa hodil, sam si hotel... In je jezen na ves svet... To bi bila še ena možnost. Midva sva imela podoben problem, ko je hodil ful veliko na basket: igral je pri par ekipah, vsaka je mela dobre in slabe lastnosti, seveda, z enimi so resno trenirali, z enimi je bilo najbolj fajn igrat, tretji so bili njegovi prijatelji... Itak da je težko ene skenslat... In sem bila seveda za, da hodi na vse, čeprav je to res pomenilo 6x na teden, noben vikend fraj za karkoli itd... Ampak se mi je zdelo prav, da to izživi zdaj, ker ko bojo , si kaj takega ne bo mogle privoščit (to sva se pa tudi prej zmenila, jaz nočem bit sama doma varuška za , otroke bova imela, ker sva se odločila za družino, kot pravi kalbo - to pač kako stvar izključi, se mi zdi pa prav, da se to prej zmeniš). No, vse je bilo lepo in prav na začetku, on je bil ves srečen, da res igra toliko kolikor se le da, jaz, da je on srečen, da bo izživel svoje sanje in da se strinjava glede frockov, da pa rabijo očeta (blizu sebe). Potem pa je začel hodit domov vedno bolj slabe volje... V bistvu je bil utrujen za znoret od norega tempa, vsak dan se mu je non stop mudilo, vedno sva hitela kuhat in je na hitro pojedel, da je ujel treninge, vse sobote in nedelje so šle za basket in ni mogel naredit nič drugega, kar si je tudi želel... PO treningu so šli fantje dostikrat na pijačo, on pa praktično nikoli (pa ne, ker mu jaz ne bi pustila, da smo si na jasnem ), tako da ni bil ne čisto v enem, ne čisto v drugem... POtem so se začeli še kregat na treningih (kar je normalno pri ekipnih športih, kjer se isti ljudje vidijo večkrat na teden...) in mu je bilo vse skup vedno manjši užitek in vedno večje trpljenje... Zato se je po svoje počutil blesavo, po svoje je vedel, da je lepo, da mu ne težim zaradi basketa, po svoje je imel pa kljub temu slabo vest, čeprav kot je sam rekel, mu je nisem z ničemer vzbujala. Ampak ON je mel slabo vest, kljub vsemu... če je šel na trening zato, ker ni z mano, ker ne dela izpitov, ker ne urejava stanovanje, ma 100 stvari je vedno za naredit , če je zaradi kake od teh stvari spustil trening, pa je mel slabo vest zato, ker je spustil trening... Potem sva se pogovorila in sem mu povedala, da RES nimam nič proti, če gre, da si pa seveda želim, da bi ga to potem osrečevalo, ne pa da je vsakič bolj slabe volje, ko pride. In mi je povedal, da ma v bistvu že vsega malo dost, da je prenaporno itd... In potem je bil ok, še vedno se je seveda jezil, če so se skregali, itak, ampak ni ga pa to več morilo... Še vedno je hodil na treninge, ampak ker ni več porabil toliko energije za to slabo vest, je vse skup šlo lažje, se mi zdi. hočem rečt samo to, da če nisi proti, da gre, MU MORAŠ DAT TO VEDET, da ne bo imel slabe vesti za brezveze. in da je možno, da se nima fajn z njimi in je fajn, če se še vedno lahko pride k tebi potolažit... Kakršnakoli že je možnost, odgovor je en in isti: pogovori se z njim, vprašaj ga, kako se je imel, če je žalosten, ker se je končalo, NE sprašuj ga, če vaju je pogrešal, ker če vaju ni, se bo počutil revež strašno krivo, če vaju je, bi pa to sigurno rajši sam povedal, ko mu bo pasalo, ne da ga ti prej vprašaš... Vprašaj ga, zakaj je žalosten, ne ga napast, zakaj je slabe volje - tega noben ne sliši rad... Vprašaj ga, če misli, da mu zameriš to (in če mu ne, mu to povej!). ŠELE KASNEJE mu povej, da te je malo skrbelo in če ti lahko drugič pošlje kak sms, da je srečno prispel, da pa ne pričakuješ, da se ti vsake 5 min. javlja. Če se ti zdi nefer, da si on vzame dopust, ker si ga ti ne, mu to povej - da si tudi ti želiš oddih in da bi rada, da takrat on prevzame skrb za malo.
|