Anonimen
|
Jaz sem tudi mnenja, da znajo bit ene tašče zlate druge pa živi . Sama sem pred kratkim zopet doživela nočno moro,pa naj vam malo povem kako in kaj si jaz mislim o vsem tem. Moja tašča je bila tudi na začetku, ko še nisem živela tu sladka kot med. Vsaj tako sem mislila, ker sem bila pač slepa in gluha. potem pa sem spregledala njeno igro - zahrbtnost do konca. Ko sva začela s partnerjem urejat najino gnezdo se je pa pričelo. Najprej en kreg v katerem sem o sebi zvedela kup novih stvari - takrat sem ji prisegla, da bom njenega sinčka zapustila, samo naj mi da čas, ker ga pač močno ljubim. Žal nisem bila tako močna in v njenega sinčka sem se še bolj zaljubila - pravzaprav se je najina zveza tako zelo poglobila (on je vedno držal z mano, da ne bo katera mislila, da je bilo tudi to kaj krivo). Moje obnašanje se je že takrat spremenilo, doma nisem bila več nasmejana, skratka zresnila sem se, saj nisem vedela, ali jim bo prav če se kaj pohecam ali ne. da ne govorim o pomaganju. Odkar živim tu sama čistim skoraj celo hišo, razen njihovega dela (njihova kuhinja, kopalnica, dnevna spalnica) - čeprav je enkrat namignila kakšno ima, pa sem ji rekla, da če mi bo pa rekla ji bom pa tud počistla in ne bi mi bil problem. Naša hiša pa je gromozanska, a si predstavljate da vsako soboto očistite dva štuka po 100 m2 + stopnišče do tretjega štuka - noro vam povem, s tem da je taka umazanija. Poleg čiščenja, tudi vedno kadar za praznike pečem dam tudi njej pol stvari. Glede kuhanja pa kuham samo zase in za moža, ker je pač ona enkrat prav nesramno odklonila kosilo in oda takrat se ne ponudim več. Čeprav pa vedno neseva tudi njej in tastu kaj sladkega po kosilu. Potem je prišel drugi kreg tik pred poroko - zopet sem o sebi izvedela kup novih stvari. Najbolj me je pa zabolelo in me še zdaj boli, da mi je rekla, da sem **** in da bo njen sin dobil kurbo za ženo. To ime pa mi je nadela zato, ker sem pač gostinka in vsaka gostinka je po njenem ****. Bognedaj pa da bi me videla da se pogovarjam s kakšnim moškim, takoj je posumila da imam kaj z njim. Imela sem dobrega prijatelja za katerega je moj mož vedel (imela sva res dober prijateljski odnos nikoli, nikoli pa niti pomislila nisem na kaj več- in to z nobenim drugim moškim) in še vedno sva v stikih, čeprav mnogo mnogo manj kot takrat. je tudi njega vmešala v prepir kao da me je izdal da sem full nekaj čez njo govorila in bla bla bla. Valda sem ga poklicala in vprašala če kaj ve o tem. Ni imela pojma o tem in glupo sem izpadla še sama. Skratka cela štala. No ta kreg tik pred poroko je bil grozen. Oba sva bila na koncu z živci, ona pa nama je zagrozila, da bo celi žlahti po njegovi strani prepovedala prit na poroko in da bo povedala kakšna sem in oh in sploh. Pa saj mogoče ne bi nič rekla, če bi ji jaz karkoli težila ampak se v teh prepirih nikoli nisem oglašala, samo poslušala sem jo in vsake toliko rekla, da to pa ni res. Itak tega sploh ni slišala, ker je imela le ona prav. Pa da ne bom samo o tašči, je tast pa še hujši, ampak on da mir dokler ga ona ne nahujska in on ji valda verjame. On je tud tako dobesedno žleht. Tud metle ne držim prav v roki, v vse se vtakne. Če rožo postavim ne eno mesto jo bo on premaknil za 10 cm stran, samo da ne bo po moje. No če pa že govorimo o taščah bom za zdaj njega izpustila. Tisto pred poroko se je pol nekako rešilo, čeprav v meni je ostal tak kamen in od takrat se imam za zelo slabo osebo - a vidite kam to pripelje. Zdaj pa v sedmem oziroma skoraj osmem mesecu nosečnosti pa je znova pršlo do prepira. Tokrat se je prepiral samo moj mož z njima, mene itak ni bilo doma nikloli ko so se drli kot zverine. Trajalo je več kot mesec dni. V začetku me niso vmešavali. Jaz sem rekla možu, da ko bo tašča vmešala še mene - nekaj sem vedla da bo spet najdla da začne prepir- takrat bo pa spet groza. A si predstavljate da ste noseče in da pride do česa takega, ampak to so res zverinski prepiri. V celi nosečnosti me ni enkrat samkrat vprašala kako sem, še prosila me je če ji grem pomagat nekaj težkega vlečt - pa sem odklonila, čeprav sem vedla, da bo imela pripombe, ampak nisem hotela v nevarnost spravljat najinega . No in seveda je bilo na koncu res tako kot sem možu napovedala. Tašča je v meni zopet našla kup napak, pogrevala njene stare glupe fore, obračala besede, skratka .... Tu je vmešana cela familija od mojga, tudi sestra (živ vrag - za mojga in zame ne obstaja). Jokala sem kot dež en mesec, spala sem ma nič!!!!! Samo razmišlala sem kaj naj narediva. Sama nimam dohodkov in vse kar sem imela sem vložila v to najino stanovanje, kateri pa ni pisan na naju, ker ga pač tast noče prepisat. Tašča se ni pogovarjala z mano več kot mesec dni in vse tiste slabe stvari je povedala mojmu možu in ne meni v faco. Potem je prišel dan, ko me je poklicala in začela s hinavskih jokom, kot vedno, kao zakaj je ne maram. Pa sja ne moreš verjet. Takrat pa sem ji povedala, da jaz o njej nisem nikoli izrekla četrt toliko slabih besed kot ona o meni. Da to ni res kakšn slabo mnenje ima lahko človek o meni. Res ne morem verjet. Da ne naštejem da sem spet zvedla kup novih stavari o sebi - ma to je noro. Nekako sva prišle do konca, ne s prepirom, ker sem ji jaz pač lepo mirno povedala. Sem pa jokala takrat cel dan, ona pa je jokala, se naslednjo sekundo smejala - pa jaz tega nisem zmožna. Ma lahko vam napišem cel roman ampak res. Torej tiste, ki imate dobre tašče, bodite vesele da je tako, jaz žal nimam take sreče, čeprav si nikoli nisem mislila, da bom naletela na kaj takega. Žal pa se zgodovina ponavlja, saj je imela tudi moja mami grozno taščo. Ne oglašajte se torej če ne veste kako grozno je bit v taki situaciji. Ne upam se pokazat pred ljudmi, ker ne vem kakšno mnenje so si ustvarili na podlagi njenih besed - najbrž ne dobrega. Verjemite da gre tudi meni na jok, ko tole pišem, saj si res nikoli nikoli nisem mislila, da bom prišla k takim ljudem (čeprav taščo imajo nekateri za boginjo, tasta pa za hudiča, saj včasih je res tako žleht). Pričakujeva in ne vem kaj naju čaka. Najbrž pa se bodo našli zopet novi prepiri. Na žalost sem možu povedala, da je zaradi nje to moj prvi in zadnji otrok, ker nočem, da bi poslušal prepire (sem jih v mladosti sama dovolj). Žalostno ampak če bi bila v tem prepiru, ko smo ga imeli na začetku nosečnosti bi naredila splav, ker si res ne želim, da bi moj otrok prenašal vse to. pa ne razumet narobe - ta je pri nama tako zelo zaželjen, komaj ga čakava po eni strani, po drugi ko pa pomislim na taščine fore, me pa mine. Mi je že povedala, da bom ena full zajebana mami, pa da ji ga nikoli ne bom dla za pazit (to kar sama nekaj bluzi). Pol drugič spet govori, da ji ga bom zjutraj prinesla dol in bo cel dan lepo pri njej, jaz pa naj grem kamor hočem - HALO a bo to njen ali moj otrok. No sem spet začela. Ne oglašajte s e pa s pametnimi pripombami tiste, ki niste tega še poskusile. Bosite vesele, da pri vas ni tako hudo, lahko nas uboge samo tolažite. Sem se odločila, da bom kar anonimna!!!!!!!!!!!!
|