Marogica
|
Mič, nisem vsega vmes brala- se mi ni dalo. Vendar pa mislim, je prav tako lepo biti z otrokom, kot pa včasih tudi ne. Odrasel človek-starš potrebuje oboje. Tega se zave šele takrat, ko to izkusi. Nobena "rešitev" ni idealna. človek pač kombinira, kaj je zanj, njegovo družino in življenje v tistem, danem trenutku pač optimalno. Kar pa ne pomeni, da bo čez eno, dve leti enako. Torej smo neprestano v "toku, kakor reka" , v neki dinamiki življenja, ki pa nam konec koncev daje tudi smisel življenja. Pride pa VEDNO faza v življenju, ko začneš dvomiti v svojo odločitev, pa naj gre za otroka, partnerja, službo...in konec koncev tudi v sebe.Ko se počutiš "čudno", kot si napisala v naslovu svoje teme. Tudi to je normalno in predvsem konstruktivno, pa čeprav je v tistem trenutku žalostno ali celo zastrašujoče. Biti z otrokom skoz ali ne??? Ne vem, kaj je najbolje. To ti bo enkrat povedal tvoj otrok ali pa dal vsaj čutiti. Mogoče pa te bo ravno zaradi tega imel(a) še bolj rada, ker bo cenila "kvalitetne" minute s teboj. Včasih so te minute bolj kvalitetne in povezujoče, kot imeti otroka stalno ob sebi, naveličan, utrujen, brez energije. Torej-idealov ni, so pa otpimalne rešitve, ki so od družine do družine drugačne. Važno je, da jih znajo te družine pravilno krmariti in obračati v pravo smer. Če jim(nam) to uspe, s(m)o zmagali
< Sporočilo je popravil Marogica -- 8.4.2007 21:23:34 >
_____________________________
"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa". R. Tagore
|