ronja
|
Jaz tudi ne maram preveč tega "naša" in "naš", svojega fanta ne bi nikoli mogla tako poklicat oz. tako o njem govorit - prvič, kdo pa smo mi, da ga mamo, drugič, če je že od koga, je moj-moj, ko se crkljava, sicer je pa sam svoj. Veliko rajši imam, če govorijo po imenih - ljudem, ki si ne morejo zapomnit, kdo sem, pa tudi če ne govorijo o meni
Ne vem, če bi me motilo. Mogoče. Je pa res odvisno, če oni skup živijo in če dela razlike tudi drugje, v dejanjih... Meni se je zdelo vedno normalno, da ima pač babica ene vnuke rajši in si zaradi tega nisem nikoli belila glave, nisem pa marala bit preveč tam, pri njih, ker si pač nisva bili blizu - z dedkom pa sploh ne (sem še vesela, da si nisva bila)... Vendar pa se je tam razlika čutila povsod, ne le v besedah.
Možno je tudi, da si tvojega ne upa klicat naš, vsaj ne v tvoji prisotnosti - kar je tudi nekak logično, saj je bolj tvoj kot njen
|
Natisni
...
Jaz ji verjetno ne bi nič rekla, ampak 1x ob priliki, bi ji podrobila, čist flegmasto z nasmeškom,...naprimer...kar vaši dve naj, moji dve ne moreta( ne vem koliko imaš otrok,..ampak na ta način). Bi pa vseeno povedala to mojemu. 
