rainbow
|
Marli, sem videla zdaj na drugi debati, pri Huaniti, da se dojita samo ponoči.
Če na kratko napišem naš konec nočnega dojenja, ki je postajalo tudi za vse nas prava nočna mora, predvsem zame, pa ful rada sem dojila mojo žabo, res, ful sem se ji prilagodila, ampak spat sem si pa tudi želela; torej, najprej sem od 6-tega meseca skušala prakticirat nasvete iz pantleyeve: Sladko spanje, brez joka v sanje (ali kako že), pa je vedno manj delovalo in sem res že obupavala; potem sva z možćem enkrat probala na krut način, jo pustit jokat (poleg starejše pobalinke), nekje pri njenih 10-tih mesecih, tak se je drla, kot da bi ravno napovedali konec sveta; nisem zdržala. No, nekje pri 14-tih pa mi je bilo res dovolj, pa tudi možek je privolil stopit v akcijo (kar prej itak ni), in sva jo spet pustila, da je sama zaspala v postelji, je hodil k njej jo mirit, pa ni bilo silnega joka, kvečjemu klicanje. in prve dve noč se je enkrat zbudila, sem jo še podojila, tretjo noč smo čudežno spali; s tem, da jo je on vedno dajal spat in še potem par mesecev. Čez dan sem jo še dojila in tudi za dnevno spanje. Torej, četrto noč je romala k sestrici v sobo in od takrat (lani maja) se zbuja samo, če je bolana. Aja, navadila sem jo zaspat z medvedkom, pa obvezno najprej malo zapleševa na pesmice na cd-ju, pol jo dam v posteljo, medvedka, lupča, lahko noč. Še zdaj tak.
Sicer se zdaj zna že upirat, ko je čas za odhod spat ampak to je že druga pesem.
upam, da sem ti dala kako idejo
_____________________________
lp, rainbow
Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
