atteya
|
Sicer nisem prepričana, če tale tema paše na ta forum ali podforum, ampak nimam časa vsega pregledat in ugotavljat kam gre. Če sem se zmotila, naj moderator prestavi temo, prosim. Te dni sem malo razmišljala o službi. Imam sodelavko, ki je ne prenašam najbolje, pa čeprav je še kar OK punca. Sva učiteljici razrednega pouka in če tako učiteljico vprašate, zakaj se je odločila za ta poklic, odgovor čivkajo že vrabci: ker imam rada otroke in rada z njimi delam. Enako je tudi z njo. Fanta ima že 11 let, skupaj živita 4 leta, imata službe, stanovanje, avto..., stara je 27,5 let, torej vse kar potrebuje mlada družina, ko pa jo vprašaš kdaj bosta imela otroke, pa ona pravi, da o tem še ne razmišlja, da si otrok še ne želi imeti, da ima še čas,... Torej zdi se mi kot kup izgovorov. Kje pa se tukaj izgubi tista ljubezen do otrok, ki jo učiteljice tako rade uporabljamo v pojasnilih za izbiro poklica? Ali ni tako, da če ima človek rad otroke, si otrok po navadi tudi zelo želi? Ob tem sem pomislila, da je mogoče njena ljubezen do otrok zlagana, kaj pa mislite vi? Ja, žal se obremenjujem tudi s takimi rečmi, kaj hočem, včasih tako nanese.
|