Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: fuzzy Ja, to je delanje razlik in se mi zdi zelo grdo od staršev. Na tvojem mestu bi se pogovorila z njimi, ker bi me zanimalo, kaj se dogaja. Mogoče se njim zdi, da tebi pomagajo na druge načine, kaj vem. Najslabše bo, če se bo stvari začelo skrivati in delati na potuhnjen način. To pelje v tako žalostno situacijo, kot pravi Nejcko, da je pri njih (Ampak tudi za to so krivi starši, ne brat. Pri nas bi se lahko vsi postavili na glavo, pa starši ne bi dovolili skrivanja, kdo je koliko dobil.). Skratka, pri nas najbolje deluje poštenost in odkritost. Vsi vemo, koliko je kdo dobil in tega nihče ne skriva. Nekdo dobi prej, drugi kasneje (pač odvisno od tega, kdaj rabi), ampak dobimo pa vsi enako. Imaš srečo , da imaš takšno družino, no niso pa vse take. Tudi pri naši se delajo razlike, potegne takratko pa vedno tisti otrok, ki je pošten in neizkoriščevalski, čeprav bolje rečeno takim se reče TEPCI. Sem sama med njimi, ko sem hotela starše razbremeniti s tem, da sem se odselila in sama služila svoj kruh, naj končno začneta uživati življenje, če prej nista mogla, ko so bili otroci doma. In kaj to pomeni, starši bodo otrokom pomagali kolikor bodo lahko, le da bodo tistemu otroku, ki je bolj "potreben" pomoči pač pomagali še bolj, ne glede na to kako je do tega prišlo. Se pravi tisti, ki mu " nevidno" izsiljevanje ni tuje in z levo roko na spreten način obrne starše pod pretvezo" joj sem bogi" bo dosegel več kot tisti, ki prav tako potrebuje pomoč, pa za to ni izkoriščevalski in upa, da mu bodo starši vseeno pomagali, pa potegne takratko. In prav nam je vsem, ki smo taki, pošteni, odkriti in dobrosrčni, sicer lahko zaspimo mirne vesti a nam ni vseeno, zakaj starši, ki ne vidijo milimetra pred sabo kaj jim drugi otrok dela, avtomatsko naredijo vse, da otrok ne bo česarkoli prikrajšan. Zato pa prikrajšajo drugega, ker vsem otrokom v isti meri ne morejo dati, ker so situacije različne. Pri starših je tako, naredili bodo tisto, kar bo njih najmanj bolelo, ne pa otrok in dandanes ni več vzgojnih lekcij, ker se nam otrok preveč smili, ne zavedamo pa se da delamo sebi uslugo in ne otroku. Čustva premagajo razum, zato pa se to dogaja. Moj oče mi je nedolgo tega nazaj rekel, da sem sama kriva, da sem dobrota, ki pa na koncu ostane sirota. In prav ima.....
|