Anonimen
|
Macka, za sabo imaš zelo težko izkušnjo, ki verjamem, te je zelo prizadela. Ampak moraš razumeti eno stvar: si odrasla, s svojimi čustvi znaš ravnati. Tvoj sin je majhen otrok, od katerega ne moreš pričakovati, da bo izgubo očeta prebolel kar čez noč. Nobena ti ni napisala, da je treba otroku kar vse pustiti, dvomim tudi, da katerakoli tukaj tako misli. So pa vse napisale, da je treba poskušat otroka razumet, razumet njegovo stisko, njegov strah. Tako majhen otrok še ne zna izražat svojih čustev, niti jih ne zna obvladat, niti jih še ne razume. Zato rabi starše in vse bližnje (k temu prištevam tudi tvojega partnerja, sploh ker je pripravljen pomagat otroku), da mu dajo občutek varnosti in ljubezni. Verjetno ga je zelo strah, da bo izgubil še tebe, partnerja pa vidi kot nekoga, ki mu bo odvzel še edino osebo, ki skrbi zanj. Njegova napadalnost, izbruhi, neuboganje niso pravilni in se jih ne sme odobravat, je pa treba takšno ravnanje razumeti. Vsaka pozornost, tudi negativna je boljša od nobene pozornosti.
Najprej si dobite enega zelo dobrega otroškega psihologa. Potem pa dajte temu otroku pomagat. Slabo obnašanje ne tolerirat, določite kazni (doslednost!), predvsem pa zelooo veliko delajte na temu, da vsako dobro vedenje zelooo pohvalite (da se očitno loči, kaj je bilo dobro obnašanje in kaj slabo). Pohval naj bo veliko več, kot pa kazni (tako bi moralo biti že itak). Npr. če se vsi skupaj vsedete za mizo in rišete, on pa začne noreti, ohranite trezno in hladno glavo, ga večkrat povabite nazaj, ignorirajte norenje in vsakič, ko bo naredil kaj dobrega, ga pohvalite. Vprašajte ga za mnenje. Predvsem pa ga velikokrat objemite in mu povejte, da ga imate radi, da ga ne boste zapustili in da se na vas lahko zanese. Pomagajte mu doumeti, da čeprav je izgubil očeta, vas ne bo. In da je tudi očka še vedno z njim, kot zvezda na nebu.
Otrok rabi disciplino, red, doslednost, predvsem pa rabi ogromno ljubezni in občutka varnosti. Vsi, ki so vleteni v vzgojo tega fantka pa zdrav razum, razumevanje otrokove stiske in ogromno potrepljenja, ker do spremembe ne bo prišlo čez noč. Dom ne bo pomagal, kvečjemu bo zadeve še poslabšal. Fantek se že itak čuti zapuščenega (ja, vem, neracionalno, a on tako čuti), potem bi ga pa še kaznovali z domom?!
Srečno vsem skupaj.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
. 
