|
RE: A se vam zdi čudno, da tako razmišljam? 4.12.2006 14:24:44
|
|
|
|
tinkamiška
|
Pika, jst te razumem...grabiš za vsako bilko, misliš, da si obupala pa nisi, ker zdej razmišljaš o tisti minimalni možnosti, pa tudi, če bi se končala z slabim izzidom. Se pa strinjam, da mora biti potem še toliko huje izgubit to bitjece, ko enkrat zagledaš ... Veš enkrat nekoč, preden sem spoznama mojega moža, sem bila nesrečno zaljubljena, pravzaprav je bila takrat samo še naveza in eno samo trpljenje, ker sem si tako obupno želela nekoga, ki bi me imel rad. Najprej sem imela v mislih samo nekoga in nisem razumela zakaj ni enega človeka, ki bi lahko bil z mano. In pebrala sem eno knjigo, kjer je pisalo, da si moraš predstavljat tisto kar si želiš. In sem razmišljala kakšnega partnerja si sploh želim poleg sebe in potem sem si začela to tudi želet...in je prišel. Kaj sem hotela povedat, nič čirole čarole in oh in sploh, romantika gor ali dol. Hotela sem samo napisat, da moraš včasih pazit kaj si želiš...mogoče je bila na začetku tudi pri meni t9o samo moja skrajna želja, taka kot je zdej pri tebi...samo, da bi zagledala tisti magični dve črtici, ampak ne Pika moja, ne obupat, želi si še naprej magični črtici in še vse tisto lepo zraven. Pa konec koncev mogoče se ti bo zgodilo tako kot že mnogim, da jih boš zagledala tik preden bi šla na umetno...mogoče pa šele pri umetni, ampak važno je, da jih boš in da bo šlo vse lepo do konca. Ma sem zdej zafilozofirala...iz srca ti želim, da ne bi obupala, da bi se ti pokazali črtici in vesela, sem, da napišeš svoja razmšljanja in počutja, ker daješ ven vse to in ne tlačiš noter... Poljubček in velik objem!!! Tinka
_____________________________
May be I'm not an angel, but I can still fly...
|
|
|