|
posoja denarja, iti ne iti??? 15.10.2006 22:56:59
|
|
|
|
Anonimen
|
Prosila, bi vas za mnenje. Kaj naj naredim, oz kaj bi ve narediče??? Živiva pri tastu in tašči (imajo svojo hišo, in midva imava svoje nadstropje). Kar se tiče stroškov, vedno popišem števce malo preračunam in dam denar za položnice. Ona dva vedno dajeta denar, njegovemu bratu, ki je zelo zadolžen. Ampak, briga me dokler ne iščejo od mene. Midva nisva razsipna, čeprav imava nizke osebne dohodke, normalno shajava in nekaj prišparava. Njegovi straši pa so stari 51, in 53 let, brez kakeršnih koli prihrankov. Stanovanjskih stroškov nimata visokih, (maksimum 20.000 sit) in ne moreta nič prišparati. Sedaj pa morata njegova starša plačati še en dolg glede par metrov zemlje tu pred hišo in morata plačati 300.000 sit. In to je njegov oče prišel iskat k nama danes da jutri potrebuje, oz najkasneje v torek. Brez vparašnaja ali imava, pa če lahko posodiva, da nima ampak da rabi. Meni se je snelo. Groza. Da sta tako stara pa da nimata, kaj za zlato rezervo. Jaz in mož sva se skregala, ker se mi ne zdi lepo od tasta. S tem, da to ve že najmanj 6 mesecev, pa da ni nikoli omenil, da mogoče ne bo imel dovolj denarja, in da ni prišparal nič v tem času, ker on mora plačati 300.000 sit, in toliko mu morava dati. Sploh ne vem, kaj naj naredim. In potem ko sem svojega vprašala, kdaj bo vrnil, je rekel, ko bo imel. Nič, da nama ni treba, plačevati stroškov, pa da imava v dobrem, oz. karkoli. Pred parimi leti sva se pogovarjala, pa je rekel, da on denarja že nebi posodil svojemu očetu, ker ni najbolj pošten. Sej bi posodila, če bi mu samo en del manjkal, ampak njemu manjka vse. Sej vem, saj živiva pri njih brez najemnine, ampak, nenehno se vtikata v naju. še v garažo nič ne morem pospraviti, ker to je njihovo, pa v shrambo tudi, ne, pa ko se je menjla streha nisva imela pravice odločat (denar sva pa lahko dala), enako je bilo tudi, ko smo menjali peč za gretje (denar ja, mnenje ne). samo to me ni motilo, saj je vseeno, samo da imamo. Njeovemu bratu pa sta obljubila, da mu bosta kupila otroško sobo, ker ima otroka starega 6 let, pa še nima otroške sobice. S tem da sta njegovemu otroku kupila vse (voziček, posteljico, oblekce, pri njih so jedli 2 leti zastonj, za 1. rojstni dan brilijantne uhane), midva nisva od njih dobila nič (ko je naša punčka imela 1. rojstni dan je dobila enega dojenčka na baterije). Moj me sploh ne razume, pravi da sem nesramna, da tako govorim. Da on jim bo dal. Sploh me noče poslušati, melje eno zgodbo, ki mu jo je oče natvezil, zakaj ni mogel nič prej povedati, da potrebuje denar( češ da je ženska prej zahtevala 200.000sit sedaj pa 300.000, in ga je nategnila, in zdaj on rabi). Ja bi pa za 200.000 sit, kdaj prej omenil. Sploh ne vem, kaj naj naredim. Denar imava skupni. Ali naj dava (če dam, ne bom nikoli nazaj dobila), ali ne. Oz. zdaj me kar drži, da si najdem stanovanje in da grem. Ker če me mož ne podpira, potem ne vidim razloga da sva sploh skupaj. On pač naj dela in daje denar svojemu očetu. Jaz bom pa že kako s svojim otročkom. Joj kaj naj naredim??? Meša mi se. Z možem sploh nemorem govoriti, ker je on zdaj kao užaljen, in se noče z menoj pogovarjati. Sredi pogovora je odšel spati. Pa sem šla za njim, ampak se nisem mogla tam z njim pogovarjat, ker tam spi tudi najin otrok. Prosim za mnenja.
|
|
|