Misek
|
IZVIRNO SPOROČILO: CIPRESA Kaj pa če šola nebi bila z zakonom predpisana in obvezna??? Bi otroka pustila brez izobrazbe Ni bistvo v zakonih in predpisih, bistvo je kaj sami čutimo, v kaj verjamemo in kaj smo. In samo to lahko tudi ponudimo svojemu otroku. Moja vzgoja bo verjetno zajemala veliko stvari ki izhajajo iz krščanske vere, pa mimo tega ne morem ker sem to kar sem in bi se bilo brezveze in nesmiselno pretvarjati pred otrokom in zatajiti to, v kar verjamem. Reagirala sem direktno na to, da je primerjava neustrezna. Ce pa sola ne bi bila obvezna z zakonom, za svojega otroka sigurno ne bi izbrala taksno izobrazevanje, kot ga ponuja naše z zakonom predpisano solstvo, tako kot ne bom izbrala taksen verouk, kot ga ponuja velika vecina duhovnikov. Še vedno sem mnenja da tisto v kar ne verjamemo pač ne verjamemo. Zakaj bi me bolel nek verski zakrament ki sta mi ga podarila starša, če v vse to nebi verjela Jaz se z stvarmi v katere ne verjamem in jih ne maram sploh ne ubadam. Me nebi popolnoma nič bolelo in popolnoma nič oviralo če bi imela zakrament krsta sama pa nebi želela biti kristjan. Pri krstu mojega otroka je imelo zame polivanje z vodo velik pomen, ko bo odrastel pa bo na njem ali bo imel velik pomen ta obred tudi zanj ali pa bo vse le nekaj čemur se ne želi več posvečati. Ta odločitev bo v vsakem primeru zadnja, NJEGOVA ODLOČITEV bo vsekakor obveljala. Se enkrat preberi kar si napisala.. TI bi cutila tako, TI bi mislila, TEBI ne bi bilo pomembno, TI se ne ukvarjas... vendar tvoj otrok nisi TI, moj otrok ni JAZ. So ljudje, ki so krsceni kot dojencki in za katere je to neizbrisno znamenje mocno motece. jaz ne vem kaj bo moj otrok cutil, nihce ne ve kaj bo njegovo otrok cutil ali mislil, zato si ne jemljem pravice, da ga zaznamujem na najbolj osebnih ravneh. Misek jaz sem otroka krstila ker mu dajem in kažem del svojega življenja, tako kot ga ti nisi ker mu kažeš del svojega. Obred krsta je zame veljaven tudi če je duhovnih pijan ali izobčen iz cerkve ker to zame ni list papirja in nekaj stavkov na papirju ampak ima večji in globlji pomen. Ne gledam in ne kažem po župnikih in nunah kakšen kdo je ker nisem sodnik da bi sodila, prav tako tudi ne kažem po zdravnikih in znanstvenikih ter profesorjih ki imajo ravnotako grehe na svoji grbi. Tisto kar otroku kazes iz lastnega zivljenja, bi mu kazala tudi ce ne bi bil krscen, ker mu kazes sebe kot kompletno osebo na vseh ravneh. V prejsnji razpravi o krstu, sem vprasala ( in ostala brez odgovora) ali je bozje iz krsta izloceno. Namrec vsak vernik ustvarja odnos z Bogom. Starsi verniki ustvarjajo tudi odnos med njihovim otrokom/otroci z Bogom. Odgovornost vsakega starsa je, da ce nase prevzame odgovornost za pripajanje novega uda bozjemu telesu, da nase prevzame tudi posledice ce v tem ne uspe oz. ce se otrok otrga od bozjega telesa in mu s tem prizadeja rane. Opisani odnos osebno razumem kot neodgovornost in nemarnost do Boga in bozjega. Od enega duhovnika sem slisala zgodbo o hudicu i treh njegovih sluzabnikih, ki sta se hvalila s svojimi uspehi. Prvi je izzval veliko vojnoin milione mrtvih. Hudic rece, da ni nic naredil. Drugi je izzval bolezni in lakoto in milione mrtvih. Hudic rece, da ni nic naredil. Tretji pove, da je otrgal bozji ud, ko je krscenega preprical, da nima v kaj verjeti. Hudic rece: ti si pravi moj sluzabnik, ti si res veliko naredil. Sama gledam okoli sebe in si dovolim da sodim in da sem sodnik, posebno ko so v vprasanju moji bliznji. Zlahka sem pripravljena soditi tisti nuni, varuški v vrtcu, učiteljici... ki bi mojega otroka "vzgajala" z lasanjem, s ponizevanjem, kricanjem, neprimernim kaznovanjem.... Zlahka bi sodila zupniku, sosedu, ucitelju... ki bi nadlegoval mojega otroka, mene.. moje bliznje... Sodim tudi zdravnike. Nekatere obsodim za neprimerne, da bi jim zaupala..... In moj odnos do otroka se verjemi mi nebo nikoli spremenil ne glede na to ali bo ali ne bo to kar jaz želim. Jaz tudi želim da bi se dobro učil in bi bil priden in nikoli zašel v slabo družbo, tako kot želim da bi bil kristjan. In če ne bo, pač ne bo, še vedno bo moj otrok in še vedno ga bom gledala z istimi očmi kot ga sedaj. Siliti nekoga v nekaj kar ne želi in ne verjame, s tem se popolnoma strinjam da je to absurd. Le tisto kako otroke posiljujem ko jim v prvih letih njihovega življenja dajem k verouku in sem zato kar naenkrat verski fanatik, to pa tudi ne mislim poslušati Mogoce odnos ni prava beseda, mogoce bi lahko rekli cutenje, obcutki, vez. Tesko bi rekli, da stars cuti enako ( ti, jaz...) ce otrok gre po tistih "zazeljenih" poteh - sola, druzba, zrelost, odgovornost, ali "nezazeljenih"- kriminal, slaba druzba, droga... Zelo tesko bi rekli, da bo odnos med tabo in otrokom enak. Ne mislim, da ga ne bi imela rada v drugem primeru, vendar mu verjetno ne bi zaupala v enaki meri... bolj bi ga kontrolirala... itn... Naceloma nimam nic proti verouku in celo menim, da je za vsako osebo pomembno, da ima versko/teolosko znanje. Moti me pa vpletanje in prepletanje straha, krivde, groznja pekla... Zdi se mi, da se prav zaradi taksnih prijemov otroci oddaljujejo od vere. Ob vsej mnozici informacij, ki so jim na voljo in lahka dostopnost le teh, ko besede duhovnika pri verouku niso vec edina resnica in enotno stalisce, doloceni prijemi in totalitarnost delujejo odbijajoce namesto poucujoce in priblizujoce. Ne, ne mislim, da si verski fanatik ce otroka posljes h verouku. Prijateljica ima tri otroke in so hodili h verouku.. dokler.. niso za pogoj za pridobitev spricevala o obiskovanju veruka (nisem vedela do takrat da celo to obstoja) postavili doloceno stevilo obiskov (vsako nedeljo) nedeljski masi, kjer mora otrok priti skupaj z druzino (starsi). Na vsaki uri verouka so za prejsnjo maso spisali pluse in minuse , kdo je bil prisoten na masi in kdo ne, na posebnem obrazcu, ki je bil razdeljen otrokom. Prijateljica sicer hodi v cerkev, vendar ne prav vsako nedeljo in zato otroci niso dobili spricevala o obiskovanju veruka. To dejanje je zastopila kot izsiljevanje ( jaz bi ga tudi tako) in prisiljevanje h obiskovanju nedeljske mase. Tako otroci ne hodijo vec k verouku, a o veri ih ucijo kar sami doma - z ljubeznijo. A propo tega, veliko ljudi bo reklo, vera ni isto kar cerkev. Vera nas s Svetim pismom uci, da bozji sin ni krstil otroke, z vzrokom. Cerkev krsti otroke. Vsak tisti, ki meni, da vera in cerkev nista isto, se bo odocil, ali bo sel za svojo vero, ali za zahtevami institucije.
|