Anonimen
|
Saj niti ne vem kako naj začnem. Prijateljica mi je povedala svoj nick, pa sem se prijavila, da vidim kaj ste napisali.
Ja jaz sem tista, ki sem bila posiljena . Naj povem, da takrat nisem nikomur povedala za to, ker sem mislila, da sem jaz kriva , da se je to zgodilo, ker nisem šla peš domov, ampak sem se peljala z njima. Je trajalo dve leti, da sem popolnoma prišla k sebi, v šoli sem popustila, prijatelje odvračala od sebe, starše,bila sem res polomija, pa nihče ni vedel zakaj. Delo preko študenta nisem mogla pustiti, ker bi potem doma vedeli, da je nekaj narobe, pa sem do konca počitnic delala tam in gledala obraze, ki so mi za hrbtom govorili, ****, radodajka in ne vem kaj še vse, bilo je res grozno. Ko sem videla obraz teh dveh moških sem pa letela na WC in jokala. Po dveh letih sem počasi začela pozabljati te stvari, sem se začela ukvarjati s sabo in sebe postavila na prvo mesto. Čez nekaj let sem se poročila, imam res krasnega moža, se zelo ljubiva, dva otroka, svojo hišo, gre nama zelo dobro.
Pred pol leta smo z družino odšli na izlet, in koga jaz vidim tam, enega od posiljevalcev in do takrat nisem vedela, da se z mojim možem poznata, pa še zelo dobro. Mislim, da me on ni prepoznal, jaz pa vsekakor njega. Pa se je spet vse začelo, nočne more, živci, vse se vrača. Sedaj pa mi povejte, kako naj mojem možu povem, da je njegov znanec meni uničič otroštvo oz. najstniška leta, kako??????????
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, saj sta sta se sodelavca hvalila, da "sta jo oba dol dala" Sedaj je srečno poročena, vendar se ji ta trauma vrača. Pravi, da ponoči ne spi, je živčna, partner jo venomer sprašuje kaj je narobe, pa se mu boji povedati, venomer ima pred očmi ta dogodek, pred časom pa je zopet videla enega od teh dveh, pa pravi, da je bil grozen občutek. Rekla je, da je kar nekaj časa zbirala pogum, da je povedala meni. Ko mi je pravila zgodbo so ji tekle solze kot v potokih, ne vem kako ji naj pomagam, se mi zelo smili, res je punca kot se reče in najboljša prijateljica na svetu, prosim svetujte mi kako naj ji pomagam
to moč še po tem?Predvsem mora tvoja kolegica veliko delati na sebi.In ugotoviti,da ni ona tista,ki je naredila kaj narobe..ampak sta to tistedva-onedva bi se morala sekirat.Ugotovila sem tudi,da je bolje,če ni ženska tiho o tem.Čeprav je to težko.Ampak mogoče drugi potem verjamejo storilcu..ker žrtev nič ne reče v svojo obrambo.Mogoče bi pa komu ,razen tebi,morala še povedati.Tudi pri duši bi ji bilo lažje.Vem,kako je-če človek sam nosi tako breme leta in leta
Čas je,da odloži to breme...kar je bilo je bilo,naj da to že enkrat skozi in naj se ne sekira za nekaj,kar so storili drugi.Saj bosta tudi onedva dobila svoje...slej ko prej
