Anonimen
|
Včeraj sem iskala osebno izkaznico in ker sem jo dala zadnjič možu, rabil jo je v službi, sem brakala tudi po njegovi denarnici.
Ko sva začela hoditi, tega sedem let mi je pokazal šop las spetih v kitko, ki naj bi mu jih podarila prejšnja. Med tem sva se poročila, vsaj rekel je da me ljubi, imava dva otroka in ne boste verjeli, od takrat je zamenjal že lepo število denarnic, ampak spominček je pa še vedno potuje z njim. Moti me tudi, da vedno kadar smo v družbi njegovih ali mojih kolegov skoraj nikoli ni pogovora ,kjer nebi jo omenil, vsaj z "bivša", naprimer:"...,ko smo z mojo bivšo iz ... šli na morje..." ipd. Prej se niti nisem preveč ozirala na to, ampak včeraj pa mi je dalo misliti. Če jaz kdaj omenim moje bivše, je ogen v strehi, kaj se grem, ... ljubosumje gor, in dol. Vem, da se bom še danes pomenila z njim glede tega,on bo odreagiral, kot da je pozabil na to in mislil, da bo vse ok. ampak meni to danes ne bo zadostovalo. Če po tolikih letih ni mogel dati tega ven bom pa še jaz kakšno ušpičila. Najbolje, da se mi oddolži tako, da bo pazil jutri otroke, jaz pa grem v shoping in na kavico, celodnevno seveda. Sedaj pa že malo nakladam. Veselim se še vaših nasvetov.
|
Natisni
. 
