Sita
|
No, glede tvojega pogleda na ljubezen, ko praviš, da lažje poveš, kaj ljubezen ni kot kaj ljubezen je, imaš povsem prav. Kajti ljubezen je preobsežen pojem, da bi jo lahko zaobjeli v eno besedo ali celo stran pisanja. Vse, kar rečemo o njej, so le dajni približki. Najlepše je, če jo živiš. Tistemu, ki jo pa ne, jo pa lahko le v okornih besedah poskušaš opisati, da bi jo morda bil kdaj sposoben najti. Naslednja zgodba iz Ptičje pesmi velja tudi za obsojanje, o katerem smo govorili prej: Življenje je kot steklenica opojnega vina. Nekateri se zadovoljijo s tem, da samo preberejo nalepko na steklenici. Nekateri pa poskusijo vsebino. Nekoč je Buda svojim učencem pokazal cvetlico in vsakega prosil, naj o njej kaj pove. Nekaj časa so bili tiho, nato pa je imel eden od učencev celo filozofsko predavanje. Drugi je o njej sestavil pesem, tretji je povedal priliko. In vsakdo je poskušal prekositi druge po globini svojih misli. Nalepkarji! Eden pa je le gledal cvetlico, se smehljal in ni ničesar rekel. Le on jo je videl. Če bi le lahko občutili ptico, drevo, človeški obraz, toda žal - nimamo časa. Preveč smo zaposleni s prebiranjem čim več nalepk in izdelovanjem nekaterih svojih. Še nikoli nas ni omamilo vino.
_____________________________
Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.
|