Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: taška30 Jaz posebnega smisla v 'bit tiho' ne vidim. Sploh če ti je to drugi otrok. In sploh če še nimaš slabih izkušenj. Dobro, mogoče ne greš vsem sosedam in tetkam v trgovini razlagat že 1 teden po , ampak najbližjim v družini, prijateljem, najbližjim sodelavcem...zakaj ne? Mislim, če si seveda želiš povedat. Saj koneckoncev, če pa gre kaj narobe (žal), pač gre. Nisi ne prva, ne zadnja. Ko nanese tema na to, ponavadi ugotoviš, da ima skoraj vsaka druga kakšno slabo izkušnjo in ti je lažje. Ker ti stojijo ob strani. In ni se ti treba izmišljevat zakaj si na bolniški (če greš na čiščenje npr.) In ni treba skrivat da ti je slabo, ampak lepo odkrito jamraš - saj ne da kaj pomaga, pa vseeno. Se podpišem pod tole. Jaz nisem niti mogla niti želela biti tiho. Jaz sem bila tako zelo srečna, da bi raztrobila celemu svetu. Pa moj tudi. A veš, od mojega prijetelj - no žena njegova seveda, je noseča. Pa sta skrivala. In veš kaj, izvedela sva čisto od neke tretje, žnj osebe, ki ni niti prijateljica, niti v sorodu z njima. A veš, to se ti pa res za malo zdi. zdaj v tem frendu pač ne vidim več zaupanja vrednega človeka, niti nekoga, ki bi se veselil svojega lastnega otroka. To so reči, ki naj bi se jih človek veselil. In če je nekdo frend, ni frend zato, da bo s tabo samo takrat, ko si vesel in dobre volje. Frend s tabo joka, če se bog ne daj kaj hudega zgodi. Če mu nekaj ne poveš, pomeni da ga ne šteješ za frenda. Iz tega stališča sem jaz povedala ljudem. Četudi bi se kaj hudega zgodilo, sem prepričana, da ga ni človeka, ki bi mi to privoščil. Čestitam!
|