Anonimen
|
Ne morem, da ne bi tega napisala! Tiste, ki spremljate ta forum, veste, da imam otročka s CP, eqvinovarusom, krajšo nogico,................ In ta moj zakladek bo čez tri mesece dopolnil 4 leta, in uresničile so se mi sanje, želje,... Približno en teden se moj zakladek drži mene za eno roko in "hodi"! Res ni to tista hoja, kakršno imamo mi, vendar hodi!!!!!!! In jaz vsa ponosna! In njegova fth tudi. Čeprav je opozorila, da naj ne pretiravamo s hojo! Vedno mi je bilo hudo, ko sem gledala mamice, kako držijo svoje malčke in gredo na sprehod. Se sprijaznila s tem, da je pač moj otrok "drugačen" in da tega najverjetneje ne bom doživela! Vendar sedaj se vse to uresničuje. Vse solze, vsa ta "letanja" od enega zdravnika do drugega, ves njegov jok, smeh, ki ga je spremljal na fth, vse je poplačano s temi majhnimi koraki. In sedaj vsakdan veselo "maširava". Jest žarim, mali žari! Mah, sej sem tko zmedeno vse napisala, ker sploh še ne dojemam najbolje! Vendar moj namen je bil, da ne smemo nikoli obupati, pa čeprav je še tako težko. Jaz se zavedam, da moj ne bo mogel dolgoročno uporabljati hoje, že zaradi same obremenitve kolkov, vendar vseeno se veselim. Vsakega dne. In moj mali se veseli z menoj. Ker to je res moj najdragocenejši zakladek!
|