Anonimen
|
Bom še jaz povedala svoje mnenje. Namreč tudi jaz sem se odločila za lažno samohranilstvo. Vzrok pa je bil v izkušnji iz moje mladosti. Namreč, najbolj sem bila prizadeta v srednji šoli, ko sem oddajala vlogo za štipendijo. Zavrnili so me zaradi ušivih 97 SIT, ker smo presegli cenzus (živela pa sem samo z mamo in mlajšim bratom). In potem se je moja sošolka, ki imajo privat trgovino, pa oba starša (no, pa tudi brata in sestro) pritoževala, ker je dobila tako majhno štipendijo. Najbolj me je pogrelo, ker so mi upoštevali preživnino od fotra, ki je itak nisem dobivala, priložila vse dokaze, da ne plačuje, da smo v tožbi, pa so jo vseeno upoštevali. socialna in zavod in vse skupi. No, štipendijo mi je naposled uspelo pridobiti šele v drugem letniku faksa. Sem pa s partnerjem zato sedaj tako poštimala, ker nisem hotela izgubiti še tistega nekaj denarja, ki sem ga dobivala zase. Ej, da bi ga morala še za vložke fehtart, se mi pa zdi grozno ponižujoče. Meni osebno. Imam edino ugodnosti pri otroškem dodatku (ki je itak namenjen otroku in ne meni) in pri vrtcu. Ko sem hotela zaprosit za denarno nadomestilo, pa so mi rekli, da ga ne morem dobit, ker imam za celih 100.000 delnic (certifikat) in če jih prodam, lahko s tem denarjem živim tri (3) mesece!!! Aja, avto imaš pa lahko do vrednosti 2.000.000, pa dobiš socialno!!! No, socialne sedaj nimam, ker tega denarja ne prodam. Če pač ne zastopijo, da moraš imeti neko minimalno rezervo v primeru nesreče, potem naj si jo pa nekam zataknejo. Midva se zmenila, da bova imela tako stanje dokler ne dobim redne službe. Ker bo potem itak vseeno. Pri 160.000 prihodka se 10.000 še kako pozna, pri 350.000 pa precej manj. Saj nimava ne vem kakšnih strašnih ugodnosti. A vsaj normalno živiva. Jaz ne rabim ne vem kaj, hočem pa, da bo vsaj moj otrok imel nekaj normalnega za oblečt (jaz sem namreč v najbolj občutljivih letih hodila s hlačami strganimi med nogami, nisem si pa mogla kupit novih). Tudi jaz delam na črno. Ni ne vem kakšen denar, je pa moj in mi ni treba prosit.
|