Lana25
|
Mene pa zanima kako v takšnem primeru najti kompromis, ko si eden želi otroka, drugi pa hiško, ker srednje poti v tem primeru ni, ker ne morš imet pol otroka in pol hiše, ali eno ali drugo. Vedno se potem eden mora odpovedati svoji želji in jo potisniti v ozadje ali jo pa izbrisati in temu je potem lahko hudo. Lahko si misliš, okej to je človek, ki ga ljubim zato mu bom izpolnil njegovo željo, da bo on srečen, bom pa jaz popustila. Ampak zanima me do kod potiskati svoje želje v ozadje in izpolnjevati partnerjeve? Sprašujem zato, ker sem naredila kot ji svetujete, nisem silila nekoga v to, da bi imela družino, upoštevala sem njegove želje, pa tudi glede drugih stvari sem se trudila biti kompromisna, če je npr. hoto it ven brez mene, nisem delala scen, pa sva se na koncu kljub temu razšla. Kolegice niso tako "popuščala" in se prilagajale, danes imajo družine in so srečne. Ena vem, da je rekla, da bo prenehala jemat tabletke, on pa, če ni za to, pa naj kopuje kondome. Pa mu niti malo to ni bilo všeč, je nekaj jamral, ampak kondomov pa vseeno ni šel kupit. Pa tudi drugače se mi zdi, da so včasih kar stroge do svojih dragih, od brata punca je hudo zapovedovalen in zahteven tip, vse bi moralo bit po njenem, pa sta vseeno skupaj. Po tem kar vidim okrog sebe, se mi zdi, da bolj ko "udarjaš po mizi", težiš, ne popuščaš, zapoveduješ, jočeš, če že treba in zahtevaš svoje, da več dosežeš pri moških, v nasprotnem primeru sami le redko pridejo do kakšnih idej o družini. Ne narobe razumet, ampak takšna je pač moja izkušnja, da lepše ko z njimi ravnaš, prej gre vse adijo. Ampak za to, da si takšen, kot je na primer bratova punca moraš bit karakter, jaz pa to nisem. Kar štiri moje znanke so imele dojenčke prej kot so si njihovi dragi to želeli, pa se nobeden ni zaradi tega razšel. Je pa tudi res, da so se eni bolj, drugi pa malo manj vzživeli v vlogo očeta.
Moj nasvet torej je, naredi tako kot ti misliš, da je prav. Če misliš, da je tako prav, upoštevaj nasvete in malo zatri svojo željo, ali pa vstrajaj, pa boš vidla kam vaju bo to pripeljalo.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
že kar nekaj časa (kakšno leto in pol) razmišljava o 
.. če bi bilo po moje, bi ga že imela.. ampak ker normalno hočem, da se s tem oba strinjava, upoštevam tudi njegovo mnenje. najprej je govoril, da naj še mal počakam, da dokončam faks. no, potem sva se nekako zmenila, da spomladi neham jemati KT. no, pomlad je prišla in minila. sedaj je julij, jaz pa še vedno jemljem KT. faks bom sedajle zaključila, tko da to ni več ovira. sedaj je problem moja služba oz. to da je nimam.. si je nekako zapičil v glavo, da bi blo ful fajn če bi jo mela, da bi blo mal več denarja.. (naj povem še to, da je denarja več kot dovolj, sam on si ful dela probleme s tem, ker misli, da otrok rabi ful denarja-za obleke, plenice....) 
, razmišljam o tem kako bo, kaj bomo vse počeli, kam bomo šli.... on pa razmišlja samo o gradnji.... kadar se pogovarjava o tem, vedno reče, da naj počakam do jeseni.. pa oba vema, da tud takrat še ne bom imela službe... 
