loremi
|
Jaz se rada vozim z letalom. Na zadnjem poletu pa sem občutila, kako je, ko ponagajajo vremenske razmere in turbolence, občutek res ni prijeten. In si mislim ... če že pride do tega, da nebi mogli varno pristati in bi strmoglavili .... da bi bilo vsega čimprej konec, da se nebi preveč zavedali in čutili groze pred najhujšim.
Varni pa nismo nikjer v prometu, tudi na cesti ne. Lahko smo sami še tako previdni, pa nekdo drug ni in imamo lahko posledice zaradi nekoga drugega. Lahko nesrečno pademo, lahko kdo svoje nasilje izvaja nad nami. Lahko nas doleti bolezen. Bognedaj, da bi v deželo spet prišla vojna. Vse, kar ogroža naše telo, zdravje in preživetje, je grozno.
Bolj ko je letalo polno, manj poletov bo potrebnih za prevoz vseh potnikov, ki si želijo premagati večje razdalje v čimkrajšem času; bolje je, da če že ima sedeže, da so le-ti čimbolj polni. Na cesti pa seveda v eni nesreči naenrat toliko oseb ne more biti udeleženih, niti nismo v zraku, vse, kar se zgodi, se zgodi na tleh. Ko pa pride do nesreče, je pa seveda žrtev toliko več. Vsaka stvar se kvari, ravno tako tudi letala. Kako je z vzdrževanjem in namenjanjem sredtev za vzdrževanje, vedo letalske družbe, res pa je, da bi bil potreben popolen nadzor in vpogled v letalo, če vse štima, da je čimmanj možnosti skritih napak in možnih začetnih težav na letalu oz. celo takih, da so nerešljive in pomenijo najhujše.
Upam, da vsaj najdejo letalo in črno skrinjico, ter mogoče možnost preiskave, če je le možna, ker se ne ve, kako globoko v morju letalo leži.
Res je groza, da se zgodijo takšne nesreče in tragedije, si ne upam niti zamislit.
|
Natisni
in nekateri so praktično vsakodnevno ali pa vsaj enkrat na teden na letalu....... 
