c7
|
Še ena v klubu. Samo pri nas je že mimo. Pri sinku je moralo iti počasi in zelo pazljivo. Smo razlagali, pa vmes počivali (lase peremo vedno tako, da se kopamo, ne tuširamo), v glavnem si moral imeti ogromno potrpežljivosti, in je vedno bilo malo boljše. Ta mala pa - še hujša. Dretje,... Ko sem jo hotela dati v ležeči položaj, je skočila pokonci, pa se pakirala ven iz banje,... In potem smo dali tuš, kar počez, saj o tem, da bi gledala nazaj tudi ni bilo govora. Potem je komaj prišla do zraka, pa smo ji zopet govorili, da se naj uleže, pa voda teče nazaj, ne v očke,.... In to tako nekaj časa. Potem sem začela tudi jaz iti v banjo, pa sem jo zelo močno prijela, da se je počutila varno. In sva umivali. Pa vedno smo poudarili, da je zelo pogumna, da ne joka. Potem pa je kar čez noč postala zelo poguma, in več ne jokamo. Mogoče je veliko pripomogel tudi zgled po starejšem bratcu, ki se je vedno smejal, ko smo umivali lase, in ji govoril, da to nič ni. Na srečo, imam jeklene živce, in smo tudi to preživeli.
|