Gina
|
Včasih ljudje vse sorte rečejo, v takih besednih dvobojih. Sploh če kdo omeni razhod, ločitev - "ponos" naredi svoje. Ko pa v resnici pride do tega, da se enemu "strga" in hoče, da drugi gre ali če hoče v resnici sam oditi, pa se mnogo bolj izkaže, koliko je kdo resno mislil s svojimi izjavami. Jaz menim, da otrok veliko pripomore k medsebojnemu manjšemu razumevanju, včasih pa še drugi dejavniki, kot so starši, hobiji.... Kaj narediti? Nimam pojma. To čutiš in veš samo sama. Ti moraš ugotoviti, kaj je tisto, kar te še priklepa k njemu. Nekaj ti nudi, kar ti veliko pomeni. Morda kakšno majhno, komu drugemu banalno stvar, ki pa je tebi ogromna usluga, ogromna stvar.Morda si še sama sebi ne upaš priznati, kaj to je, ker bi mislila, da te ne bi nihče razumel, če bi glasno izgovorila. Ampak računaj, da so vrednote ful različne in ni nič narobe, če je tvoja vrednota drugačna, kot od koga drugega. Vsi smo taki. Kaj pa vem. Jaz vem le zase, da ko je bila porušena moja osnovna vrednota, občutenje ljubezni, ko sem čutila, da me ne ljubi dovolj, da nisem več mogla tako živeti. Takrat sem lahko odvezala nevidno nitko in šla. Morda so ti zato napisale, da dokler je ljubezen, je še upanje, ko pa je ni, pa upanje gre pa pa. Pri meni je bilo to res.
|