lory05
|
Kdaj pa naj bi bila ta poroka? Jaz mislim, da v takih primerih, tudi akontacije dobiš nazaj. Aja, hočem povedati, da jaz se ne bi poročila s takim človekom. Če bi jaz takrat vedela, vse kar vem, zdaj , se tudi jaz ne bi. Dokler bi se še dalo kaj preprečit, si zatiskaš oči in iščeš milijon izgovorov, kriva je poroka, pa nosečnost in še kaj bi se našlo, pa ni tako. Razmisli, če tvoj dragi "podleže" že pri takih problemih, ki sploh niso problemi, ampak bi morali biti veselje, kaj šele bo, ko bo v življenju res kakšen problem, namesto da bi ti bil v oporo, boš morala sama držat vse gor. Si pripravljena? Jaz ne bi. Raje sem sama in skrbim zase in za otroka, če bom morala skrbet še za velikega otroka. Nočem te strašit, ampak tiste, ki smo s takimi poročene že dlje časa, vidimo zdaj več, oziroma vemo, kar takrat nismo, tako kot zdaj ti. Jaz sem tudi mislila, da je moj živčen zaradi poroke, pa mame pa še nevemkaj. Danes vem, da je vedno živčen, če je kaj, kar ni njegov običajen vsakdan. In jaz nimam več potrpljenja, volje, živcev in energije, da bi poleg vsega, kar mi nalaga življenje, kar naprej crtala še njega. Včasih bi se rada tudi jaz počutila ženska in si želim, da bi imela ob sebi moškega, ki bi me poskušal razumeti, me tolažil, mi ponudil svojo ramo, da bi se počutila varno. Ne pa otroka, ki ga je potrebno kar naprej tolažit in pomirjat. Ne da se mi več. Razmisli, še je čas.
|