Anonimen
|
Hoj! Tudi jaz sem v Lj rodila že dvakrat. Spomini so zelo negativni tako za prvič, kot za drugič. Prvič sem imela CR in na intenzivki je bilo osebje super, ko so me prestavili na "normalni" oddelek pa katastrofa. Nikoli nisem pametovala in vedno sem bila zelo prijazna z osebjem, pa vendar to ne "pali" vedno. Še zlasti prvič, ko sem bila vsa prestrašena in sem rabila nekoliko pomoči pri začetkih dojenja, sem naletela na zelo neprijazno sestro. Ko sem zaradi izčrpanosti in bolečin (dvakrat sem padla skupaj), prosila, če mi fantka odnesejo za nekaj uric ponoči, me je sestra tako nadrla, češ:"Ja, kam vm ga bojo pa doma odnesli..." Rekla sem, da doma bom imela pa moža ob sebi, ki bo skrbel zame in za otročička tiste prve dni, pa me je spet nadrla, da :"Z dedci ni itak nič in nej se že neham slepit..." No, mimogrede, moj ljubi se je zelo izkazal in v celoti poskrbel zame in za najino bebico, dokler nisem jaz prišla k sebi Drugič pa sem imela že v porodni sobi babico Sonjo, ki bi ji tudi jaz zavila vrat, če bi jo kje srečala. Res sem sodelovala in res sem bila pridna, tako da nimam pojma, s čim sem se ji zamerila. Po porodu me je s posteljo vred postisnila iz porodne sobe, maliko pa mi je vzela in jo položila na mizo v porodni sobi in potem odšla za pol ure. Pikico sem nemočno opazovala samo od daleč. Hvala bogu je mimo prišlo prijazno bitje in se začudilo, kako da nimam otroka pri sebi, ter položilo moj zakladek k meni... Pa tudi kasneje na oddelku...saj so vmes tudi izjeme, ki naredijo tiste najobčutlivejše dni malo znosnejše, ampak na žalost so to res izjeme... Septembra bom rodila tretjič. Razmišljala sem o Postonjski porodnišnici, ravno zaradi tega, da bi se tam počutila kot človek in ne kot breme in nadloga...pa vendar najbolj zaupam strokovnjakom v Lj. Jaz bom že preživela, važno je, da je za mojo bebico poskrbljeno tako kot je treba... No, to so pač moje izkušnje... Lep pozdravček vsem!
|